Seehofer se je sprl s predsednikom ustavnega sodišča, ki ministru očita uporabo nacističnega pojma

Vosskuhle je v sredinem intervjuju kritiziral izraz "vladavina krivice", ki ga je Seehofer v februarju 2016 večkrat uporabil v navezavi s sprejemom številnih beguncev. Po oceni predsednika ustavnega sodišča je ta izraz nesprejemljiv, saj želi z njim vzpostaviti miselno povezavo z "nacionalsocialistično krivično državo", kar pa je "popolnoma absurdno".

Vodja Krščansko-socialne unije (CSU) je očitke zavrnil. "Predsednik takšnega sodišča ... ne bi smel bil jezikovna policija," je Seehofer v četrtek dejal za Süddeutsche Zeitung.

Minister je poudaril, da spoštuje ustavno sodišče, ker je s svojimi "pametnimi presojami" pripomoglo k stabilnosti pravne države. "Najnovejše kritike gospoda Vosskuhleja pa imam za neprimerne," je dodal.

"Predpostavka, da sem želel s to retoriko zbuditi asociacijo na nacionalsocialistično krivično državo, se mi zdi nesprejemljiva," je nadaljeval Seehofer.

Vosskuhle sicer v odgovoru na vprašanje glede retorike krivice v okviru begunske krize ni niti enkrat omenil Seehoferjevega imena.

Vodja CSU je izraz "vladavina krivice" uporabil v intervjuju februarja 2016 za časnik Passauer Neue Presse. V okviru tedanjega vrhunca spora s sestrskimi krščanskimi demokrati (CDU) zaradi sprejema številnih beguncev, je dejal, da trenutno v državi ni "pravice in reda", ampak da velja "vladavina krivice".

To ni njun prvi spor. Podobno je bilo leta 2016, ko je ustavni sodnik kritiziral predlog Seehoferja glede omejitve števila beguncev, ki lahko vsako leto pridejo v Nemčijo, češ da to ni v skladu z ustavo.