Revija Reporter
Svet

Se lahko genocid iz Ruande zdaj ponovi v Burundiju?

STA

10. nov. 2015 9:20 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, ki je v ponedeljek v New Yorku potekal na pobudo Francije, so predstavniki ZN opozarjali pred nevarnostjo ponovitve grozljivega genocida iz Ruande leta 1994 v Burundiju, kjer vre od aprila letos, ko se je predsednik Pierre Nkurunziza v nasprotju z ustavo odločil za tretji mandat.

Nkurunziza je bil nato julija gladko izvoljen s 70 odstotki glasov na volitvah, ki jih je opozicija bojkotirala. Spada v etnično skupino Hutujcev, ki so v Burundiju večina in Hutujci so leta 1994 v Ruandi pobili skoraj milijon Tutsijev, ki so manjšina tudi v Burundiju.

Visoki komisar za človekove pravice Zeid al Husein je članice Varnostnega sveta ZN pozval, naj razmislijo o uvedbi sankcij proti predsedniku Burundija in zahtevajo, naj neha pobijati in zapirati pripadnike opozicije.

Nasilje v Burundiju je doslej od aprila zahtevalo okrog 240 življenj, okrog 200.000 ljudi pa je pobegnilo s svojih domov. Nkurunziza je svojim nasprotnikom dal ultimat, naj do sobote predajo orožje. V soboto je nato v soseske, kjer živijo Tutsiji, poslal policijo, ki je iskala orožje izbruhnilo je nasilje.

V ponedeljek so policisti v opozicijskih soseskah prestolnice Bujumbura ubili pet ljudi, umrl pa je tudi en policist v bombnem napadu, ki je ranil dva njegova kolega.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je pozval k takojšnjemu koncu nasilja in varnostne sile Burundija pozval k zadržanosti. Obenem je obsodil sobotni napad policije v baru v prestolnici, v katerem je umrlo sedem ljudi, med njimi lokalni sodelavec ZN.

Husein je Varnostni svet pozval, naj razišče vse možnosti za ustavitev nasilja, vključno z uvedbo sankcij proti tistim, ki podžigajo nasilje. Na vrhu teh je predsednik državnega senata Reverien Ndikuriyo, ki je pred kratkim zagrozil, da bodo pripadnike opozicije, ki ne bodo predali orožja, izbrisali. "Danes policija strelja v noge, ko pa bo prišel dan, da jih pošljemo na delo, mi ne hodite jokat," je dejal.

"Iti na delo" je bil izraz, ki so ga Hutujci uporabili pri pobijanju Tutsijev v Ruandi leta 1994. Tudi Burundi je imel svojo dolgo državljansko vojno, ki je od leta 1993 do leta 2006 zahtevala 300.000 življenj.

Pod Nkurunzizo je bil potem do letos mir, dokler se ni odločil, da se bo pustil znova izvoliti z utemeljitvijo, da ustavno določilo dveh mandatov ne velja, ker ga je za prvi mandat na položaj postavil parlament.

Namestnik francoskega veleposlanika pri ZN Alexis Lamek je po zasedanju Varnostnega sveta dejal, da je njegova država pripravila osnutek resolucije s pozivom k zavrnitvi nasilja in začetku dialoga. Osnutek izraža pripravljenost za dodatne ukrepe, kot so usmerjene sankcije.

Proti sankcijam se je med sejo Varnostnega sveta izrekel zunanji minister Burundija Alain Aime Nyamitwe, ki je po videokonferenci iz domovine dejal, da v državi vlada mir, razen v delih prestolnice, kjer delajo nemir kriminalci. Zagotovil je, da sankcije ne bodo učinkovite in so nepotrebne, ker vlada vodi dialog z opozicijo.

Skupine za človekove pravice zahtevajo, naj ZN pošljejo v Burundi policijske enote, britanski veleposlanik Matthew Rycroft pa je v pričakovanju ruske opozicije resoluciji pozval k enotnosti Varnostnega sveta. "Spomnimo se, kaj se je zgodilo v tej regiji pred 21 leti v Ruandi," je dejal.

Tega se spomnijo tudi ZDA, ki so v času administracije predsednika Billa Clintona v Varnostnem svetu blokirale napotitev sil za preprečitev genocida. Državni sekretar John Kerry je tokrat že imenoval posebnega odposlanca za Burundi Thomasa Perriella. Kerry je konec tedna govoril po telefonu s predsedujočo Afriški uniji Dlamini Zuma in jo vzpodbujal, da afriške države najdejo regionalno rešitev krize.

Burundi je druga najrevnejša država na svetu z 10,5 milijona prebivalci, kjer je pričakovana življenjska doba 50 let. Kar 85 odstotkov prebivalstva so Hutujci, le 14 odstotkov pa Tutsiji.