Po dobrem letu sojenja je sodnik Ivan Turudić 59-letnega Sanaderja spoznal za krivega za prejetje pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja.
Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni, za to kaznivo dejanje pa je bil obsojen na tri leta in pol zapora.
Turudić je pojasnil, da so med sojenjem nedvoumno potrdili, da je Sanader prejel provizijo v štirih obrokih ne glede na njegove trditve, da naj bi denar prevzel pokojni Evgen Laxa. Sodišče je na podlagi mnenja grafologov ugotovilo, da so bili Laxovi podpisi na izplačilih ponarejeni in da so denar za Sanaderja dvignile štiri različne osebe. Ni pa jasno, kako je denar prispel do Sanaderja.
Dodatnih sedem let in pol zapora je Sanader dobil zaradi prejetja desetih milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.
Sodnik je poudaril, da ni bilo zakonske potrebe, da bi spremenili delničarske pogodbe med hrvaško vlado in Molom, ker nobena izmed lastnic ni imela več kot polovice delnic. Dejstvo, da ima Mol v lasti 47 odstotkov Ine, hrvaška vlada pa 44 odstotkov, ne pomeni, da zaposleni v Molu odločajo o poslovanju Ine, je izpostavil.
Kot je dodal Turudić, vladna komisija za pogajanja z Molom dejansko ni imela nobenega vpliva, ker je Sanader že odločil, kakšen bo izid pogajanj. Z njihovih srečanj ni bilo nobenih zapisnikov, kot jih ni bilo s sej predsedstva HDZ, ki je tudi obravnavalo usodo Ine. Turudić je dejal, da obstaja zgolj zapisnik z vladne seje o pogodbi z Molom.
Ključna sprememba pogodbe je določala novo upravljavsko strukturo v Ini, v kateri so ključne položaje dobili madžarski direktorji, Ina pa je postala podružnica madžarske družbe, čeprav dejansko posluje samostojno.
"Ni sporno, da si madžarski partner želi upravljanja v Ini, je pa sporno, da je do tega prišlo na podlagi kaznivega dejanja," je pojasnil sodnik Turudić.
Spomnil je, da je bilo v pogajanjih sporno tudi ločevanje trgovine s plinom iz Ine, ki jo je prevzela hrvaška vlada. Omenjeni del plinskega poslovanja Ine namreč ni bil dobičkonosen, izgube pa plačuje hrvaška država. Sodnik je izpostavil, da je bilo vse omenjeno v nasprotju z interesi Hrvaške.
"Vi ste hoteli takšen scenarij, bili ste sooblikovalec in ste storili vse, da se tudi uresniči," je sodnik dejal Sanaderju, ki je mirno, s prekrižanimi rokami, poslušal razlago. Kot je poudaril sodnik, je nedvoumno ugotovljeno, da se je Sanader dogovoril za podkupnino s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernadijem.
Sodišče je obe kazni združilo v enotno kazen deset let zapora. Tožilstvo je sicer zahtevalo 15 let zapora, Sanaderjeva obramba pa oprostitev. Sanader bo moral poleg tega v roku 15 dni vrniti provizijo Hypo banke v državni proračun ter plačati 37.000 kun (5000 evrov) sodnih stroškov.
Glavna priča tožilstva Robert Ježić, ki je Sanaderju pomagal prejeti podkupnino, bo moral prav tako v roku 15 dni v državni proračun vrniti pet milijonov evrov, ki jih je nakazal Mol za Sanaderja na račun Ježićevega švicarskega podjetja Xenoplast. Za drugo polovico podkupnine ni bilo dokazov, da je bila nakazana na račun Sanaderjevega brata Flavia, je dejal sodnik.
Hrvaški mediji ugibajo, da bo v primeru pravnomočne razsodbe Hrvaška lahko razveljavila pogodbo z Molom, ker bi sodba potrdila, da je madžarska družba do upravljavskih pravic v Ini prišla s podkupnino.
Sanaderja bodo danes znova priprli do pravnomočne razsodbe. Hrvaški mediji ocenjujejo, da bo vrhovno sodišče potrebovalo približno leto dni za končno odločitev.
Medtem bodo proti Sanaderju nadaljevali sojenje v primeru Fimi-media, proti njemu sta pripravljeni še dve obtožnici za korupcijo ter zlorabo pooblastil in položaja, poteka pa še nekaj preiskav.