STA
Sanader: Če bi imel res maslo na glavi, ne bi bil tako neumen, da bi odstopil
Nekdanji hrvaški premier in predsednik HDZ Ivo Sanader je danes začel svojo obrambo v zaključku sojenja v največjem primeru korupcije na Hrvaškem, zadevi Fimi-media. Ponovil je, da je 1. julija 2009 z vseh političnih funkcij odstopil zaradi izsiljevanja pri reševanju spora o meji s Slovenijo, ter zatrdil, da gre za politično motivirano sojenje.
Bivši premier se je znova predstavil kot žrtev političnega pregona, ki ga je, kot je dejal, od državnega tožilca Mladena Bajića zahtevala njegova naslednica na vodilnem položaju v vladi in HDZ Jadranka Kosor.
Sanader je tudi danes zanikal obtožbe ter ponovil, da leta 2009 ni odstopil zaradi kriminalnih dejavnosti temveč zaradi izsiljevanja pri pogajanjih o meji s Slovenijo.
"Za sporazum, ki ga je Kosorjeva podpisala s (takratnim slovenskim premierom Borutom) Pahorjem, bo račun še prišel. Bog daj, da ne ostanemo brez ozemlja," je dejal.
Poudaril je, da se je Kosorjeva za pregon odločila iz strahu, da se ne bi znova politično aktiviral, na koncu pa je na obtožni klopi končala tudi njihova stranka, HDZ.
Ocenil je, da so v pregonu proti njemu sodelovali tudi hrvaški mediji, ki so ga vnaprej obsodili. Zatrdil je še, da so bile priče pod pritiski.
Ostanite obveščeni
"Kot premier z najdaljšim mandatom sem obsojen kot prvi in edini vojni dobičkar med Hrvati," je izpostavil. Poudaril je, da "ni neumen, da bi odstopil z najmočnejšega položaja v državi, če bi imel maslo na glavi".
"Če bi ostal premier, si (nekdanji direktor carine in glavni blagajnik HDZ) Mladen Barišić ne bi upal lagati, Bajić pa si ne bi upal vložiti šest obtožnic proti meni in niti druge priče ne bi podale lažnih izjav," je dejal.
Poudaril je še, da so bile ogrožene njegove pravice, ker ni imel možnosti, da bi se branil s prostosti.
Sodnica Ivana Čalić je spomnila, da je znova v priporu, ker je bil lani nepravnomočno obsojen na deset let zapora v primerih Ina-Mol in Hypo.
Poleg Sanaderja vse obtožbe zavračajo tudi nekdanji tiskovni predstavnik vlade Ratko Maček ter HDZ, ki trdi, da stranka nikakor ni bila vpletena v kazniva dejanja, ker noben od organov stranke ni vedel za obstoj domnevnega strankarskega črnega sklada.
Medtem je ostalih pet obtožencev za odtujitev najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetij in ministrstev preko Fimi-medie priznalo svojo odgovornost. Sicer pa se Barišić, direktorica Fimi-medie Nevenka Jurak in nekdanja glavna računovodja HDZ Branka Pavošević niso uspeli pogoditi s tožilstvom o višini kazni in na obtožni klopi čakajo na odločitev sodišča.
Hrvaški mediji ugibajo, da je razsodbo možno pričakovati oktobra ali novembra.
Ključne besede