Milanović ostro do BiH zaradi "političnih obtožnic" za vojne zločine

Kot je dejal Milanović, Hrvaška lahko sodi ljudem, ki so odgovorni za konkretne primere vojnih zločinov. Ocenil pa je, da so zahteve BiH v nasprotju s hrvaškimi nacionalnimi interesi ter da ne vsebujejo enega samega argumentiranega razloga za ukrepanje hrvaškega pravosodja.

"Političnih obtožnic Hrvaška ne bo več sprejemala. Na to tudi preventivno opozarjam, predvsem sosede, naj gledajo na svoje zadeve, mi bomo pa na svoje," je izjavil predsednik hrvaške vlade na včerajšnji seji.

Kot je izpostavil, niti haaško sodišče ni imelo pripomb glede vloge hrvaške vojske v BiH v kontekstu operacije Nevihta avgusta 1995.

Hrvaška in BiH sta podpisali pogodbo o vojaškem sodelovanju konec julija 1995 pred začetkom hrvaške operacije Nevihta. Na podlagi sporazuma je Hrvaška vojska delovala na območju BiH v sodelovanju z vojsko BiH proti srbskim enotam na zahodu BiH.

Hrvaška vlada je zavrnila nekatere dokumente, ki so jih dobili od pravosodja BiH. V teh zahtevah so med opisovanjem kaznivih dejanj omenili tudi sodelovanje različnih pripadnikov hrvaških vojaških in policijskih enot ter nekaterih politikov v domnevnem združenem zločinskem podvigu. Omenjali so tudi, da so se med napadom hrvaških sil zgodili vojni zločini.

Hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić je ocenil, da so določene zahteve iz BiH nesprejemljive za Hrvaško, ker pri opisovanju dogodkov v BiH omenjajo napade hrvaške vojske, ki po mnenju Hrvaške niso točni.

"Žalijo pravni red Hrvaške in spreminjajo sliko tega, kar se je tam zgodilo, ker ne izhajajo iz mednarodnih pogodb, ki so bile takrat veljavne," je dejal minister.

Na Hrvaškem poudarjajo, da je odgovornost za vojne zločine individualna ter da bo hrvaško pravosodje na temelju takšnih obtožnic sodelovalo z vsemi državami.

Zagrebški tednik Nacional je pred nekaj tedni poročal, da v Sarajevu pripravljajo obtožnice proti več častnikom hrvaške vojske ter nekaterim hrvaškim politikom zaradi suma vojnih zločinov med vojno v BiH od leta 1992 do 1995.

Tožilstvo BiH je zanikalo poročanje hrvaških medijev o obtožnicah, ne pa tudi dejstva, da so nekatere častnike hrvaške vojske poklicali za priče na sojenja za vojne zločine v Sarajevu.

Tožilstvi Hrvaške in BiH sta leta 2013 podpisali protokol o sodelovanju pri pregonu storilcev vojnih zločinov, v katerem sta se obvezali k izmenjavi dokazov in informacij o preiskavah vojnih zločinov.

Ministrstvo za pravosodje BiH je trditve Zagreba o političnih obtožnicah zavrnilo. Pojasnili so, da Hrvaška lahko zavrne pravno pomoč BiH, če oceni, da ima kaznivo dejanje politično ali vojaško konotacijo, kot določa meddržavna pogodba o pravni pomoči.

"Ni treba postavljati pod vprašaj dobrih namenov in dobrososedskih odnosov zaradi zadev, ki nimajo nobene politične konotacije", so izpostavili. Izjav Milanovića in Miljenića o vlogi hrvaških vojakov med vojno v BiH niso želeli komentirati, temveč so v sporočilu zapisali, da je delovanje pravosodja neodvisno.