Saga z Brexitom se še kar nadaljuje

Potem ko je Združeno kraljestvo 31. januarja 2020 uradno zapustilo EU, je z začetkom letošnjega leta zapustilo še evropski notranji trg in carinsko unijo, s čimer je dokončno pretrgalo vezi z unijo.

Veljati je začel sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, ki ureja njune prihodnje odnose in prinaša številne spremembe tako za državljane kot podjetja.

A saga v povezavi z britanskim izstopom iz EU oziroma brexitom se s tem še ni končala. "Po enem letu lahko rečemo, da se pogajanja še vedno nadaljujejo, kljub temu da je britanski premier Boris Johnson leta 2019 zmagal na volitvah z motom, da bomo končali brexit in da je trgovinski sporazum podpisan," je za STA povedal redni docent na oddelku za politologijo na univerzi v Sheffieldu Peter Verovšek.

Da brexit še ni končan, se najbolje vidi v primeru ribolovnega spora med članico EU Francijo in Združenim kraljestvom, je ponazoril.

Pariz očita Londonu, da francoskim ribičem onemogoča dostop do dovolilnic za ribolov v britanskih ozemeljskih vodah, zaradi česar je zagrozil s povračilnimi ukrepi. Septembra so namreč oblasti v Veliki Britaniji in na otoku Jersey več deset francoskim ribiškim čolnom zavrnile izdajo dovolilnic za ribolov v svojih vodah.

London in Bruselj sta konec preteklega tedna sicer dosegla določen preboj, saj je Združeno kraljestvo francoskim ribičem podelilo dodatnih 23 dovolilnic. Tako so jih skupno prejeli 1027 oziroma 93 odstotkov vseh, ki so jih in zahtevali. A manjka jih še okoli 60.

Francoski državni sekretar za evropske zadeve Clement Beaune je v začetku tega tedna napovedal, da bodo vztrajali skušali doseči podelitev še preostalih dovolilnic. Francoski ribiči pa so napovedali nove blokade izvoza, namenjenega iz Francije v Veliko Britanijo. Konec novembra so že blokirali francoska pristanišča.

Spor glede ribištva sicer uradno ni povezan z drugim pomembnim vprašanjem v odnosih med EU in Združenim kraljestvom, t. i. severnoirskim protokolom, bi pa lahko obstajale povezave v ozadju, meni Verovšek.

Severnoirski protokol predstavlja ključen del sporazuma o brexitu, na podlagi katerega je Združeno kraljestvo januarja 2020 izstopilo iz unije. Njegov temeljni cilj je preprečiti trdo mejo med Severno Irsko in Irsko ter tako zavarovati velikonočni dogovor iz leta 1998. V skladu s protokolom Severna Irska dejansko ostaja del enotnega trga EU.

Britanska vlada je julija sporočila, da se želi z EU o protokolu znova pogajati in ga spremeniti. Potem ko je London zagrozil s sprožitvijo 16. člena protokola, ki omogoča enostransko neupoštevanje dogovora, je Evropska komisija sredi oktobra predlagala nov model izvajanja protokola. Ta naj bi odpravil ogromno administrativnih ovir za Veliko Britanijo.

V pogovorih o tem protokolu po Verovškovih besedah največjo težavo predstavljata področji zdravil in hrane. "Ključen problem tega protokola pa ni v posameznih delih, ampak v samem sistemu, ki ga je Johnson izbral," je povedal. Odločil se je, da Severna Irska ostane del enotnega trga in carinske unije EU.

"Če ostane tako, je to mogoče prvi korak do tega, da se Severna Irska združi z Republiko Irsko. Ker če bo dlje časa postajala vedno bolj ekonomsko vezana na Irsko in EU kot na preostali del Združenega kraljestva, potem se zna zgoditi, da se tudi politično vedno bolj oddalji od preostalega dela države," je pojasnil sogovornik.

Severnoirski protokol je smiselna rešitev, vendar pa je treba ta dogovor tudi spoštovati, česar pa trenutna britanska vlada ne počne, je opozoril Verovšek.

Evropska komisija je zaradi tega oktobra že sprožila pravni postopek, ki se bo po pričakovanjih analitika končal na Sodišču EU. A tudi če bo to sprejelo kakšno kazen ali drug ukrep, ga London enostavno ne bo spoštoval, je povedal. Rešitev bo zato v vsakem primeru politična, meni Verovšek.

Glede britanske grožnje s sprožitvijo 16. člena protokola je medtem povedal, da bi lahko britanski premier to storil, če se bodo težave, s katerimi se sooča doma, nadaljevale. Gre predvsem za korupcijske afere, v katerih so se znašli vladajoči konservativci in tudi sam, pa tudi kršenje ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 s strani vladnih predstavnikov. S sprožitvijo 16. člena bi Johnson preusmeril pozornost drugam.

"Če se sproži 16. člen, potem smo v bistvu pristali v scenariju brez dogovora, o katerem se je toliko govorilo v zadnjih petih letih. V bistvu je to, kot da sporazuma ne bi bilo in bi bili strani de facto v neke vrste trgovinski vojni," je posvaril.

Odnose med EU in Združenim kraljestvom je v zadnjem letu močno zaznamovala tudi migrantska kriza v Rokavskem prelivu, kar je močno zaostrilo predvsem odnose med Londonom in Parizom. Tudi pri tem je Otok zaradi brexita na slabšem, saj zanj ne velja več dublinska uredba, v skladu s katero je lahko migrante vračala nazaj v Francijo, je pojasnil Verovšek.

Zaostrovanje britanske migracijske politike pa se prav tako odraža na britanskem trgu dela, saj med drugim primanjkuje voznikov tovornjakov in delavcev za fizično delo na kmetijah. Predvsem pomanjkanje prvih Britanci močno občutijo, saj prihaja do pomanjkanja goriva na bencinskih črpalkah.

Po podatkih britanskega združenja avtoprevoznikov še vedno primanjkuje 85.000 voznikov tovornjakov. Tako težave v dobavi blaga pričakujejo tudi za božič.