joža primožič, direktor, zdravstveni dom gornja radgona Svet24.si

Družinska ambulanta je v Gornji Radgoni samo še ...

abortion1 Svet24.si

Francozi kot prvi na svetu v ustavo vpisali ...

Necenzurirano prenos Necenzurirano

To je zmagovalec 58-milijonskega projekta Aste ...

vila sd levstikova pl1 Reporter.si

»Ukradena« vila za štiri milijone! Razkrivamo ...

goran dragic af Ekipa24.si

Kakšna fotka z boljšo polovico: Dragić ...

alen-šalinović Njena.si

Igralec po ločitvi: 'Razpadel sem tudi sam ...'

lovro kos 24 Ekipa24.si

Slovenski dan v Lahtiju! Po Niki si je vso ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Svet

Sabotaža na Severnem toku: to pravijo Švedi

Deli na:
Sabotaža na Severnem toku: to pravijo Švedi

Fotografija je simbolična. - Foto: Pixabay/Wilfried Pohnke

Švedsko tožilstvo, ki preiskuje sabotažo na plinovodih Severni tok v Baltskem morju leta 2022, je danes sporočilo, da zaključuje preiskavo, saj da v tej zadevi ne velja švedska jurisdikcija. Celovita preiskava namreč ni ugotovila ničesar, kar bi kazalo na to, da so Švedska ali švedski državljani vpleteni v napad v mednarodnih vodah.

Ugotovitev, da Švedska v zadevi nima pristojnosti, je danes sporočil državni tožilec Mats Ljungqvist, pristojen za preiskavo. V izjavi, ki jo je objavilo državno tožilstvo, so zapisali še, da je bil glavni namen preiskave "ugotoviti, ali so v dejanje vpleteni švedski državljani in, ali je bilo za izvedbo dejanja uporabljeno švedsko ozemlje".

Obsežna preiskava ni pokazala, da bi bila Švedska ali švedski državljani vpleteni v napad, ki se je zgodil v mednarodnih vodah, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejalo tožilstvo.

Po besedah Ljungqvista so analizirali veliko število premikov ladij, prav tako pa opravili obsežno preiskavo kraja incidenta.

Švedska obveščevalna agencija Sapo pa je v izjavi sporočila, da sabotaža ni bila usmerjena proti Švedski in ni predstavljala grožnje nacionalni varnosti.


V bližini danskega otoka Bornholm v Baltskem morju je bilo 26. septembra 2022 zabeleženih več eksplozij, kmalu zatem pa so na treh od štirih cevi plinovoda Severni tok 1 in 2, po katerem je ruski plin prihajal v Evropo, odkrili puščanje.

Plinovod Severni tok, ki poteka pod morjem med Rusijo in Nemčijo, je bil v središču geopolitičnih napetosti, saj je Rusija prekinila dobavo plina Evropi, domnevno zaradi sankcij Zahoda proti Moskvi v povezavi z njeno invazijo na Ukrajino.

Cevovodi sicer niso delovali, ko je prišlo do puščanja, vendar so še vedno vsebovali plin, ki je uhajal skozi vodo in v ozračje.

Preiskavo eksplozij so sprožile Švedska, Danska in Nemčija. Odgovornosti zanje ni prevzel nihče. Rusija je namigovala, da za eksplozijo stojita Ukrajina ali ZDA, medtem ko so ZDA in evropski zavezniki eksplozije označili kot sabotažo, za katero naj bi stala Moskva.

Ameriški Washington Post in nemški Der Spiegel sta novembra lani usklajeno objavila, da je napad na plinovod Severni tok usklajeval ukrajinski vojaški častnik, pri čemer sta se sklicevala na anonimne vire v Ukrajini in Evropi. Ukrajinska vojska je poročanje medijev zavrnila, Washington Post pa je ob tem zatrdil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski z operacijo ni bil seznanjen.