Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je v Ljubljani odkrila in v sodelovanju z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) priprla dva tuja državljana, ki naj bi vohunila za Rusijo. Za oba, ki jima je bila 5. decembra 2022 odvzeta prostost, je okrožno sodišče odredilo pripor, so potrdili na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Osumljencema grozi skupaj do osem let zapora.
Na Švedskem so 19. januarja dvema bratoma odredili zaporno kazen zaradi vohunjenja za Rusijo in njeno vojaško obveščevalno službo GRU. Starejši brat, ki naj bi delal za švedsko obveščevalno službo, je bil obsojen na dosmrtni zapor, mlajši pa na deset let zapora.
"Brata sta skupaj in v dogovoru, brez dovoljenja ter v pomoč Rusiji in GRU pridobila, posredovala in delila informacije, katerih razkritje tuji sili bi lahko škodovalo varnosti Švedske," je v izjavi zapisalo okrožno sodišče v Stockholmu.
V Nemčiji so 21. decembra lani aretirali uslužbenca Zvezne obveščevalne službe (BND), ki so ga identificirali kot Carstena L, zaradi suma izdaje, saj naj bi ruskim obveščevalnim službam posredoval informacije, ki jih je pridobil v okviru svojih poklicnih dejavnosti.
Na Norveškem so oblasti oktobra lani aretirale domnevnega ruskega vohuna in pripadnika GRU, ki se je izdajal za brazilskega akademika. Ta je na univerzi v Tromsu na severu države delal na področju norveške arktične politike in hibridnih groženj.
Marca 2021 so italijanske oblasti aretirale kapitana italijanske mornarice, potem ko so ga ujele, ko je ruskemu vojaškemu častniku izročil spominsko kartico s 181 slikami zaupnih dokumentov. Njegova žena je za italijanski časnik Corriere della Sera pojasnila, da je moški obupno potreboval denar za oskrbo družine.
Še istega meseca so bolgarske oblasti razbile domnevno rusko vohunsko združbo, v katero je bilo vpletenih več uradnikov ministrstva za obrambo. Obroč naj bi vodil nekdanji obveščevalec, čigar rusko-bolgarska žena je imela vlogo posrednika z ruskim veleposlaništvom. Zaradi afere sta bila izgnana dva ruska diplomata.
Leta 2018 je bil v Avstriji aretiran upokojeni polkovnik zaradi obtožb, da je desetletja vohunil za Rusijo, in sicer od 90. let prejšnjega stoletja. Na zaslišanju je razkril, da so Rusi od njega želeli predvsem informacije o oborožitvenih sistemih in migrantski krizi v Evropi.
Poljske oblasti so marca 2018 aretirale uradnika ministrstva za energetiko, ker je Rusiji posredoval informacije o stališču Poljske do projekta plinovoda Severni tok 2. Poljska je gradnji plinovoda odločno nasprotovala, uradnik pa je bil obsojen na tri leta zapora.
Leta 2017 je madžarski poslanec v Evropskem parlamentu Bela Kovacs obtožen vohunjenja korist Rusije. Kovacs, čigar oče je Rus, je pogosto obiskoval Moskvo, kjer naj bi zdaj tudi živel. Septembra lani pa je bil v odsotnosti obsojen na pet let zapora.
Leta 2016 je aretiran tudi uslužbenec latvijskih železnic Aleksandrs Krasnopjorovs, ki je snemal videoposnetke Natovih enot in tovora ter jih nato pošiljal stikom v Rusijo. Obsojen je bil na 18 mesecev zapora.
Vsi ti primeri po poročanju bruseljskega spletnega portala Politico kažejo na spremembo v načinu, kako evropske države izvajajo svoje protiobveščevalne operacije. Vse manj je pometanja tovrstnih primerov pod preprogo in vse več odmevnih razkritij in pregona. Cilj tega je opozoriti evropske državljane na grožnje, s katerimi se soočajo, hkrati pa Moskvi otežiti zanikanje delovanja njene obveščevalne službe, poroča Politico.