Rusija ščiti svojega brutalnega zaveznika Asada

Potem ko je v četrtek v VS ZN dala veto na ameriški predlog resolucije, je v petek z vetom preprečila tudi sprejem japonskega predloga, po katerem bi mandat skupini podaljšali za 30 dni s ciljem dosege kompromisa.

Nestalna članica Varnostnega sveta ZN Japonska je predlog resolucije vložila, potem ko je stalna članica Rusija v četrtek dala veto na ameriški predlog resolucije, s katero bi za leto dni podaljšali delo Skupnega preiskovalnega mehanizma (JIM), drugi ruski predlog resolucije pa ni dobil zadostne podpore, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Japonski predlog naj bi omogočil več časa za dosego kompromisa, ki bi omogočil nadaljevanje dela JIM, skupine preiskovalcev Združenih narodov in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), pri ugotavljanju odgovornih za smrtonosne napade s kemičnim orožjem v Siriji.

Japonski predlog resolucije je podprlo 12 od skupno 15 članic VS ZN. Kitajska se je glasovanja vzdržala, Bolivija pa je glasovala proti.

S tem je Rusija dala veto že na 11 resolucij o Siriji, kjer v šestletni vojni podpira režim sirskega predsednika Bašarja al Asada.

Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley je po glasovanju poudarila, da Rusija nima interesa, da bi z drugimi članicami VS ZN našla skupna izhodišča za rešitev skupine JIM. Prepričana je, da Moskva ne bo pristala na noben mehanizem, ki bi lahko osvetlil uporabo kemičnega orožja njenega zaveznika, sirskega režima. "To je tako enostavno in sramotno," je dodala.

Visoki predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Uljanov je pred tem v Moskvi dejal, da 30-dnevno tehnično podaljšanje mandata mehanizma nima smisla, saj ni potrebe po nujnem ukrepanju za njegovo ohranitev. Meni, da lahko posvete nadaljujejo in če bodo plodni, lahko VS ZN sprejme odločitev o podaljšanju mandata mehanizmu, navaja AFP.

Podaljšanje delovanja mehanizma je bilo postavljeno pod vprašaj, ko je Rusija sprožila ostro kritiko mehanizma po oktobrskem poročilu, v katerem je odgovornost za aprilski napad v vasi Kan Šejkun z živčnim plinom sarinom, ki je zahteval 80 življenj, pripisal sirskemu režimu.

Mehanizem je bil na rusko-ameriško pobudo vzpostavljen leta 2015 in je doslej preiskoval več kot deset napadov s kemičnim orožjem v Siriji. V okviru mehanizma so tudi ugotovili, da so sirske vladne sile uporabile kemično orožje vsaj trikrat med letoma 2014 in 2015, džihadisti Islamske države pa enkrat, poroča britanski BBC.