Rusi zaradi vzdrževalnih del zapirajo plinovod Severni tok 1, Nemci zagnali paniko

Redna vzdrževalna dela na plinovodu so se napovedovala že nekaj časa, v začetku meseca pa jih je potrdila tudi družba Nord Stream.

"Med 11. in 21. julijem bo Nord Stream začasno zaprl obe cevi plinovoda zaradi rutinskih vzdrževalnih del, kamor sodijo tudi testiranja mehanskih elementov in avtomatiziranih sistemov, ki zagotavljajo zanesljivo, varno in učinkovito delovanje plinovoda," je pred dnevi sporočilo podjetje. Ob tem je dodalo, da so urnik vzdrževalnih del uskladili z vsemi partnerji.

Nemčija, ki je močno odvisna od ruskega plina, večino katerega dobi ravno prek Severnega toka, je pred časom izrazila skrb, da Nord Stream po koncu del plinovoda ne bo več ponovno zagnal.

Rusija je v preteklih tednih že okrnila dobavo preko plinovoda Severni tok za 60 odstotkov, do česar je po njihovih navedbah prišlo zaradi tehničnih težav, v Berlinu pa trdijo, da gre za politično odločitev. Posledično se nemška skladišča plina pred jesensko-zimsko sezono polnijo počasneje kot običajno, zaradi česar bi se v največjem gospodarstvu EU lahko kmalu soočili s pomanjkanjem plina.

"Če prenehamo dobivati plin iz Rusije ... Trenutne zaloge bi zadostovale zgolj za mesec ali dva," je prepričan predsednik nemške zvezne agencije za omrežje Klaus Müller.

Na nemške obtožbe so se sicer v Moskvi odzvali z začudenjem. Pojasnili so, da so nemški partnerji obveščeni o servisnem ciklu, ob tem pa so tudi zagotovili, da Rusija ostaja zanesljiv dobavitelj plina.

Berlin sicer Nemce že nekaj časa poziva k varčevanju z energijo. Gospodarski minister Robert Habeck je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP tako že hvalil prednosti krajših in hladnejših prh.

Glede načrtovanih 10-dnevnih del pa je Habeck dejal, da ne smejo izključiti nobenega scenarija, zato so številna podjetja in lokalne oblasti že pripravile rezervne načrte za primer, da dobava plina ne bo več stekla.

Nord Stream, ki ima sedež v Švici, je mednarodni konzorcij petih velikih podjetij. Ustanovljen je bil leta 2005 za načrtovanje, gradnjo in upravljanje z dvema 1244 kilometre dolgima plinovodoma pod Baltskim morjem med Rusijo in Nemčijo.

Gazrpom ima v lasti 51 odstotkov podjetja, nemški Wintershall Dea in švicarski PEG Infrastruktur imata po 15,5 odstotka delnic, nizozemski Gasunie in francoski Engie pa po devetodstotnega.

Preko cevi plinovodov, ki delujeta od leta 2011 oz. 2012, lahko na leto preteče okoli 55 kubičnih metrov plina, kar zadošča za oskrbo 26 milijonov evropskih gospodinjstev, je navedeno na spletni strani družbe.

Vojna pa ne vpliva zgolj na delovanje plinovoda Severni tok 1, ampak tudi na Severni tok 2. Zaradi vojne je namreč prišlo do zaustavitve projekta drugega plinovoda na omenjeni trasi, ki sicer še ni začel obratovati. Plin naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. V začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta, na koncu pa je zaradi vojne prišlo do popolne zaustavitve projekta in odpustitve vseh zaposlenih.