Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta med ponedeljkovim srečanjem javno okrcala Italijo in Grčijo glede hitrosti oz. počasnosti, s katero vzpostavljata centre za registracijo novih migrantov.
Ob tem sta posvarila, da bi bilo nevzdržno, če ti centri, katerih oblikovanje so potrdili na junijskem vrhu EU, ne bodo delovali do konca leta, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Izjave Merklove in Hollanda so spravile v zadrego vlado v Rimu, ki se je od začetka lanskega leta soočila s prihodom okoli 280.000 migrantov. Večino je italijanska obalna straža ali mornarica rešila v Sredozemskem morju.
Kot je v pogovoru za časnik Corriere della Sera dejal Gentiloni, Italija počne, kar lahko oz. še več, saj rešuje na tisoče življenj in sprejema begunce. Svojo državo je ob tem opisal kot pozitiven model na mednarodnem prizorišču.
"Da od Grčije in Italije zahtevaš, da izpolnita svojo nalogo na področju imigracije, je, kot da bi od države, ki so jo prizadele poplave, zahteval, da pospeši proizvodnjo dežnikov," je izjavil Gentiloni. Evropa bi morala po njegovem mnenju iti ravno v nasprotno smer od napadanja držav, ki ležijo na njenih zunanjih mejah.
Poudaril je še, da bo krizo mogoče rešiti le z vseevropskim pristopom. "To se morda zdi ambiciozno, a je edini možni način. Migranti prihajajo v Evropo, ne v Italijo, Grčijo, Nemčijo ali na Madžarsko. Glede na to, kako se stvari obračajo, obstaja tveganje, da se bo pod vprašaj postavilo schengen in da se bo treba vrniti na stare meje," je dodal vodja italijanske diplomacije.
V osrčju sporov v EU je dublinska uredba, ki določa, da prosilci azila za status begunca zaprosijo v državi, v kateri so vstopili na ozemlje povezave. V praksi se za tako državo šteje tisto, v kateri so posamezniki prvič registrirani, severne evropske sile pa Italijane in Grke obtožujejo, da so namerno površni pri formalni identifikaciji migrantov, s čimer večini omogočijo hiter prehod čez njihovo ozemlje, da ti prošnjo za azil nato vložijo drugje.
Rim in Atene kritikom odgovarjata, da ni ne mogoče ne razumno, da bi sami sprejeli več sto tisoč beguncev, ki nimajo nobene želje ostati na njunih tleh. Po mnenju Gentilonija bi morali pred vzpostavitvijo sprejemnih centrov na novo preučiti pravila EU.