Na avstrijsko Gradiščansko je samo v nedeljo prek meje z Madžarsko prispelo 10.700 beguncev, potem ko je že v soboto v Avstrijo vstopilo 13.000 migrantov. Naval se je v zadnjih dneh okrepil predvsem iz Madžarske, potem ko jih je predvsem tja začela preusmerjati Hrvaška, češ da se ne more soočati s tako velikim številom prihodom.
Na Hrvaško je od srede po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva vstopilo več kot 29.000 beguncev in migrantov. Najbolj obremenjena točka vstopa ostaja mejni prehod Tovarnik na meji s Srbijo. Nedaleč stran v kraju Opatovac so hrvaške oblasti postavile začasno šotorsko naselje za približno 5000 ljudi, kjer se migranti lahko skrijejo pred dežjem in imajo bolj človeške življenjske pogoje kot na odprtem ali na železniški postaji v Tovarniku.
Večina beguncev je Hrvaško sicer že zapustila. Hrvaške oblasti so jih začele delno preusmerjati proti Sloveniji, predvsem pa proti Madžarski, kamor so včeraj iz Tovarnika poslali še dva izredna vlaka z 21 vagoni. V minulih treh dneh so Hrvati na Madžarsko prepeljali več kot 10.000 migrantov, medtem ko naj bi jih v Slovenijo iz Hrvaške vstopilo več kot 3000.
Z Madžarske so sporočili, da so v zadnjih 72 urah našteli več kot 18.000 novih beguncev. Po navedbah madžarske policije je mejo med Srbijo in Madžarsko samo včeraj nezakonito prestopilo 950 ljudi. Večina je lahko odpotovala naprej v Avstrijo.
Madžarski parlament je sicer medtem z dvotretjinsko večino sprejel zakon, ki povečuje pooblastila vojske in policije za ukrepanje proti migrantom. V določenih primerih zakon celo dovoljuje policistom in vojakom, da za zaščito državne meje streljajo, a ne z namenom, da bi koga ubili. Vojska lahko tudi sodeluje pri nadzoru državne meje. Vojaki lahko tudi preverjajo osebne dokumente migrantov in pridržijo domnevne nezakonite priseljence.
Policistom pa nova zakonodaja med drugim dovoljuje preiskavo zasebnih hiš, kjer bi se lahko nezakonito skrivali ilegalni migranti.
Madžarski premier Viktor Orban je pred glasovanjem v parlamentu poudaril, da ima Madžarska zgodovinsko in moralno dolžnost, da zaščiti Evropo. "Ko Madžarska ščiti svoje meje, ščiti tudi Evropo," je dejal. Po njegovih besedah se Madžarska "bori na dveh frontah", in sicer varuje mejo, obenem pa se bori proti "kratkovidni evropski politiki".
Medtem znova narašča število beguncev, ki prihajajo v Makedonijo. Po podatkih Rdečega križa je čez to balkansko državo v nedeljo potovalo kakih 4500 beguncev.
Reka beguncev in migrantov v Evropo še naprej dere tudi preko Sredozemskega morja. V sicilsko pristaniško mesto Pozzallo sta dve ladji misije EU Triton pripeljali približno 700 migrantov. Po poročanju medijev gre večinoma za Egipčane.
Iz Sredozemskega morja so sicer minuli konec tedna rešili približno 5000 beguncev. V največji od skupno 20 reševalnih akcij so v vodah ob Libiji z dveh ladij rešili več kot 1100 ljudi. Večina izvira iz Sudana, pa tudi iz Eritreje, Somalije in Sirije.
Medtem se EU pripravlja na niz izrednih sestankov o najhujši begunski krizi v Evropi po drugi svetovni vojni, ki sproža napetosti in medsebojne očitke ter postavlja na preizkušnjo evropska pravila in eno najbolj otipljivih koristi članstva v uniji, schengen. V torek se bodo sestali notranji ministri, v sredo pa še voditelji članic EU.
Trenutno naj bi bili na mizi dve možnosti dogovora o premestitvi 120.000 beguncev znotraj EU, potem ko je Madžarska zavrnila sodelovanje pri načrtu. Prva je, da bi njen delež prevzeli Italija in Grčija. Druga je oblikovanje rezervne sheme s prožno definicijo držav, ki so lahko do ukrepa upravičene, ne da bi pri tem imenovali posamezne države, so pojasnili viri.
V razpravi o oblikovanju rezervne sheme je ogromno vprašanj, na primer ali so lahko do tega poleg držav na zunanji meji upravičene le še tranzitne ali tudi ciljne države ter kaj bo sprožilec za uporabo te možnosti.
Neuradno se omenja, da bi lahko možnost za premestitev beguncev z njihovega ozemlja v druge članice poleg Italije in Grčije koristile še Avstrija, Hrvaška, Slovenija in Nemčija, a razmere se tako hitro spreminjajo, da ni verjetno, da bodo države konkretno opredelili.
Višegrajska četverica - Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska - je sicer včeraj v Pragi ponovila nasprotovanje obveznim kvotam za prerazporeditev beguncev med članicami EU. So pa zunanji ministri četverice izrazili absolutno predanost iskanju skupne rešitve begunske krize.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v nedeljo znova poudarila, da si mora Evropa razdeliti odgovornost za begunce, in obenem opozorila, da Nemčija ne more sprejeti tistih, ki prihajajo izključno iz ekonomskih razlogov. "Mi smo velika država. Mi smo močna država. Ampak misliti, da lahko rešimo vse socialne probleme na svetu, ne bi bilo realno," je dejal na srečanju sindikata Verdi v Leipzigu.
Da nobena država ne more pobegniti pred odgovornostjo, da sprejme begunce, ki imajo pravico do azila, je v nedeljo poudaril tudi francoski predsednik Francois Hollande.