Revija Reporter
Svet

Rast borznih indeksov po Trumpovi zmagi kmalu izničena

STA

11. jan. 2025 13:29 Osveženo: 13:31 / 11. 1. 2025

Deli na:

Donald Trump

Profimedia

Rast, ki so jo borzni indeksi v New Yorku dosegli po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika, bo kmalu izničena. Ob Trumpovi izvolitvi so se vlagatelji veselili napovedanih nižjih davkov in deregulacij za korporacije, v zadnjih tednih pa sta v ospredje znova stopila inflacija in gibanje obrestnih mer. Indeksi so se tako znižali tudi ta teden.

Delnice so po Trumpovi zmagi na novembrskih volitvah dosegle rekordne vrednosti, v zadnjih tednih pa je na borzah prišlo do preobrata. Vztrajno povišana inflacija in rast donosov ameriških obveznic otežujejo Trumpove načrte za velike gospodarske spremembe, ki si jih je začrtal, poročajo tuje tiskovne agencije.

Širši indeks Standard & Poor's 500 je na tedenski ravni izgubil 1,94 odstotka in teden sklenil pri 5827,04 točke, kar je njegov četrti tedenski padec v zadnjih petih tednih. Industrijski indeks Dow Jones je nazadoval za 1,86 odstotka na 41.938,45 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa se je na tedenski ravni znižal za 2,34 odstotka na 19.161,63 točke.

Donos indeksa Standard & Poor's 500 se je od dneva ameriških volitev znižal na le okoli 0,5 odstotka. Če bo na tej ravni vztrajal do Trumpove inavguracije 20. januarja, bo to pomenilo najslabšo uspešnost za indeks med volitvami in inavguracijo, odkar je leta 2009 v Belo hišo sredi svetovne finančne krize prišel Barack Obama, kažejo podatki Bespoke Investment Group, ki jih je povzela spletna stran CNBC.

Vlagateljev niso pomirili niti najnovejši podatki z ameriškega trga dela, saj je število ustvarjenih novih delovnih mest močno preseglo napovedi analitikov. Decembra je bilo v ZDA ustvarjenih neto 256.000 novih delovnih mest, kar je več kot novembra, ko jih je bilo po popravljenih podatkih 212.000, je v petek sporočilo ministrstvo za delo.

Če je močan trg dela pozitivna novica za iskalce zaposlitve, pa bi to lahko pomenilo, da bo inflacija še naprej povišana, gospodarska aktivnost pa bo ostala močna. Posledično bi to lahko ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed) odvrnilo od znižanja ključne obrestne mere, ki je trenutno na razponu med 4,25 in 4,50 odstotka. Fed je sicer že ob zadnjem lanskem zasedanju za letos napovedal previdnejši pristop pri gibanju obrestnih mer, saj Trumpova vrnitev v Belo hišo velja za zelo nepredvidljivo.

V začetku tedna je z mesta podpredsednika Feda, zadolženega za nadzor bank, sicer odstopil Michael Barr, ki ga je na to funkcijo imenoval ameriški predsednik Joe Biden. Novoizvoljeni predsednik Trump bo tako lahko ob podpori republikanske večine v senatu imenoval svojo osebo na ta položaj, ta pa bo glede na Trumpove napovedi skoraj gotovo naklonjena rahljanju nadzora in kapitalskih omejitev ter drugih standardov v finančnem sistemu.

Trgi so ta teden premlevali tudi torkovo objavo ministrstva za trgovino, ki je objavilo, da se je zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA novembra v primerjavi z oktobrom povečal za 6,2 odstotka na 78,2 milijarde dolarjev. Uvoz je rasel hitreje od izvoza.

V četrtek so sicer borze ostale zaprte, saj je bil v ZDA dan žalovanja v spomin na konec decembra preminulega nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja.