V akademiku Jiriju Drahošu ima med sedmimi bolj liberalnimi proevropsko usmerjenimi kandidati resnega protikandidata.
V skladu z javnomnenjsko raziskavo češke televizije ČT naj bi 73-letni Zeman, veteran levice, ki se poteguje za drugi mandat, v prvem krogu volitev dobil 42,5 odstotka podpore, njegov glavni protikandidat Drahoš pa 27,5 odstotka. Tako naj bi se obetal drugi krog volitev, ki je predviden za 26. in 27. januar, v katerem pa naj bi po anketah slavil 68-letni bivši predsednik Češke akademije znanosti Drahoš, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med preostalimi sedmimi kandidati, ki nimajo večjih možnosti za zmago, so med drugim bivši češki premier Mirek Topolanek, podjetnik in tekstopisec Michal Horaček, ki je obogatel s stavnico, ter menedžer Vratislav Kulhanek, ki je bil v preteklosti v vodstvu podjetij Robert Bosch in Škoda Auto.
Zeman je v intervjuju dan pred volitvami za časnik Dnes priznal, da je živčen, saj mora biti pripravljen na to, da bo njegov položaj v drugem krogu težak. Med volilno kampanjo je zavrnil sodelovanje v televizijskih soočenjih, njegovi največji podporniki pa naj bi bili upokojenci in manj izobraženi ter prebivalci podeželja. Že med svojim prvim mandatom je obiskal vse češke kraje, dejaven je tudi na družbenih omrežjih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V državi z 10,6 milijona prebivalcev, kjer večina ni naklonjena priseljencem, njegova protiimigracijska stališča naletijo na odobravanje. Tako je begunsko krizo leta 2015 označil za "organizirano invazijo" na Evropo, za muslimane pa je dejal, da jih ni mogoče integrirati. Češka je sicer v okviru begunskih kvot EU doslej sprejela samo 12 beguncev, izpostavlja AFP.
73-letni bivši komunist Zeman je bil za predsednika Češke izvoljen na prvih neposrednih predsedniških volitvah v državi leta 2013. Znan je tudi po svojih proruskih in prokitajskih stališčih.
Sredinski liberalni Drahoš ima podporo med razumniki in prebivalci velikih mest. Velja za zagovornika Evropske unije in zveze Nato. Želi si bolj dejavne vloge Prage v EU in podpira prevzem evra. Na čelu češke akademije znanosti je bil med letoma 2009 in 2007.
Nasprotniki Drahoša, ki je podpisan pod kar nekaj patentov, so ga označili za "destilirano vodo", kar pomeni, da naj bi bil brez barve in okusa. A je po mnenju poznavalcev mogoče, da namerno goji podobo zadržanega človeka. Da imajo številni Čehi rajši bolj ljudskega predsednika kot pa vzvišenega akademika, se očitno zaveda tudi sam. "Kdaj pa kdaj bom na pivo povabil pomembne politike," je tako dejal.
Zeman na volitvah nastopa kot kandidat Stranke državljanskih pravic (SPO), ki jo je sam ustanovil leta 2009. Drahoš je formalno neodvisen kandidat, a ga podpira krščansko demokratska KDU-ČSL. Zemana podpira tudi novi češki premier Andrej Babiš, ki je oktobra lani s svojo stranko ANO prepričljivo zmagal na parlamentarnih volitvah s kampanjo proti korupciji in članstvu Češke v evrskem območju.
Neodvisni analitik Jiri Pehe meni, da sta glavna kandidata izraz polariziranost češke družbe. "Gre za spopad med pokomunističnim delom družbe, ki ga predstavlja Zeman in drugim delom družbe, lahko rečemo sodobnim, prozahodnim, ki enostavno več noče sedanjega predsednika," je dejal za AFP.
Češki predsednik ima podobno kot v Sloveniji predvsem protokolarne dolžnosti brez formalnih političnih pooblastil. Poznavalci menijo, da ima predsednik, čigar portret visi v vsakem šolskem razredu, kljub temu pomemben vpliv na javno mnenje v državi.
Volišča so bila včeraj odprta do 22. ure, v soboto pa bodo od 8. do 14. ure. Prve volilne projekcije je pričakovati v soboto nekaj ur po zaprtju volišč.
Včeraj se je na volišču v Pragi zgodil incident, ko je delno razgaljena aktivistka feministične skupine Femen pristopila do Zemana, ki je hotel oddati glas in ga ozmerjala, da je "Putinova cipa". Mladenko, ki je imela oblečene samo kavbojke, so predsednikovi varnostniki takoj obvladali in odpeljali.
Zeman je ob pomoči varnostnikov vidno pretresen takoj odšel z volišča na šoli v predmestju Prage, a se je kmalu vrnil in zbranim novinarjem dejal, da je "počaščen, da ga je napadla članica gibanja Femen, ki je napadlo tudi papeža", navaja AFP.