Puigdemont prihaja iskat prijatelje med Slovenci; Erjavec to očitno ni

V Slovenijo naj bi prihajal iz več razlogov, med drugim naj bi imel tu zaveznike, predvsem v stranki SD, piše časnik. Posebej izpostavlja evropsko poslanko Tanjo Fajon (S&D/SD), ki pa je že zanikala, da bi SD imel kaj z obiskom.

Neuradno naj bi se Puigdemont, ki mu v Španiji grozi aretacija, na svojo novo pot v tujino, potem ko je nedavno obiskal Dansko, odpravil 12. in 13. februarja. Po navedbah El Confidenciala naj bi ocenjeval, da v Sloveniji - tako kot nedavno na Danskem - ne bo aretiran in da bo lahko tu nadaljeval z internacionalizacijo katalonskega konflikta.

Zunanji minister Karl Erjavec je že pojasnil, da ga ne bosta sprejela niti on niti kakšna druga uradna institucija v Sloveniji. A Puigdemont lahko mirno pride, saj za njim ni razpisan evropski priporni nalog, je dodal.

"Glede na to da ni nobenega evropskega pripornega naloga zoper njega, mislim, da lahko mirno pride v Slovenijo in obišče svoje prijatelje," je danes na novinarski konferenci dejal Erjavec.

Kot je dodal, pa na MZZ to razumejo kot privaten obisk, za katerega so izvedeli iz španskega časnika El Confidencial. On kot minister za zunanje zadeve Puigdemonta ne bo sprejel, tako kot ga tudi ne bo nobena druga uradna institucija, je pojasnil.

Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Španija ob obisku Puigdemonta v Sloveniji reaktivirala priporni nalog zanj, je Erjavec odgovoril, da je to "znanstvenofantastično" in "fiktivno vprašanje", a če bi do tega prišlo, bi bila ta zadeva v pristojnosti ministrstva za pravosodje.

Vez med Puigdemontom in SD oziroma Fajonovo naj bi bil evropski poslanec iz Katalonije Ramon Tremosa, član Puigdemontove stranke PDeCAT, ki naj bi po pisanju El Confidenciala vedno dobro sodeloval z nekdanjimi komunisti, današnjo stranko SD, glede vprašanja pravice do samoodločbe narodov v državah članicah EU.

Fajonova je v preteklosti že izrazila podporo Puigdemontu in prizadevanjem katalonskih separatistov, podobno kot je podpornik katalonske neodvisnosti nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, še spominja časnik.

Fajonova je sicer danes v izjavi za javnost že sporočila, da je pred objavo člankov o obisku Puigdemonta, v katerih je omenjena tudi ona, ni kontaktiral nihče od predstavnikov medijev. Obenem je Fajonova zavrnila trditve o tem, da naj bi sodelovala pri pripravi obiska.

"O tem, da naj bi Carlos Puigdemont obiskal Slovenijo, sem to jutro izvedela iz medijev. Ker sem v člankih omenjana tudi jaz in s tem povezano še stranka Socialnih demokratov, želim sporočiti, da Socialni demokrati z morebitnim obiskom kandidata za predsednika katalonske vlade uradno nismo seznanjeni, niti obiska ne organiziramo," je zapisala.

Obenem je dodala, da ima sama do katalonskega vprašanja jasno stališče, ki ga je v preteklosti že večkrat javno izrazila. "Če bo Puigdemont ob morebitnem prihodu v Slovenijo zaprosil za srečanje ali bodo to storili njegovi kolegi, tega ne bom zavrnila. Pogovori in odprt dialog so vedno tista pot, ki jo zagovarjam. Tudi v Evropskem parlamentu, kjer sodelujem s katalonskimi kolegi."

Neuradno naj bi pri pripravi obiska sodeloval tudi evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), ki pa glede tega, kot je dejal za STA, zaenkrat ne želi dajati nobenih izjav. Tudi Vajgl je v minulih mesecih izrazil podporo katalonskim prizadevanjem za pravico do samoodločbe in je ostro obsodil nasilje, ki je 1. oktobra lani spremljalo katalonski referendum o neodvisnosti.

Nekdanji katalonski zunanji minister Raül Romeva je sicer marca lani obiskal Slovenijo, kjer pa ni dobil želene podpore prizadevanjem za neodvisnost. Slovenija prav tako ni priznala neodvisnosti Katalonije, čeprav je, kot piše časnik, stranka SD del vlade.

El Confidecial še piše, da je bila Slovenija prva nekdanja jugoslovanska republika, ki je leta 1991 razglasila neodvisnost, da je imela ob tem tiho podporo Nemčije in da je vojna za neodvisnost trajala deset dni. 13 let kasneje je Slovenija postala članica EU, leta 2007 pa je vstopila v evrsko območje.

Puigdemont je od konca oktobra v Belgiji. V Španiji je obtožen upora in zlorabe javnih sredstev ter mu grozi aretacija, zato se tja ne namerava vrniti. Stranke, ki se zavzemajo za samostojnost Katalonije, so na regionalnih volitvah decembra lani dobile večino glasov in katalonski parlament naj bi o novem predsedniku regije odločal v torek. Predsednik katalonskega parlamenta Roger Torrent je za predsednika predlagal Puigdemonta. Vlada v Madridu medtem vztraja, da Puigdemont tega položaja ne more opravljati iz tujine, pri čemer jo je podprlo tudi špansko ustavno sodišče.

Španija je sicer za Puigdemonta in štiri od njegovih ministrov kmalu po odhodu v Belgijo izdala evropski priporni nalog, ki pa ga je nato v začetku decembra preklicala, medtem ko španski nalog za njihovo aretacijo ostaja v veljavi.

Pred tednom dni je Puigdemont obiskal Dansko, kjer je na univerzi v Koebenhavnu sodeloval v razpravi o političnih razmerah v Kataloniji. Špansko tožilstvo je ob tem zahtevalo ponovno aktivacijo evropskega pripornega naloga za Puigdemonta, a je pristojni sodnik to zavrnil. Ocenil je namreč, da je želel Puigdemont s potovanjem na Dansko "izzvati aretacijo v tujini" v okviru strategije pridobivanja argumentov za to, da bi v odsotnosti znova postal predsednik Katalonije.