Prvi general ZDA se je opravičil, ker je sodeloval na fotografskem sprehodu Trumpa do cerkve

Milley je v nagovoru diplomantom Nacionalne obrambne univerze dejal, da je bila udeležba na tem sprehodu z njegove strani napaka, obenem pa je izrazil ogorčenje zaradi smrti Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu, ki je sprožila proteste po vsej ZDA in v svetu. Protestom je dal legitimnost in dejal, da so posledica stoletij krivic, strojenih temnopoltim Američanom.

"Vse, kar delamo kot višji poveljniki, se pozorno opazuje in tudi sam nisem imun, kot lahko vidite zaradi moje fotografije na trgu Lafayette pred tednom dni. To je sprožilo nacionalno razpravo o vlogi vojske v civilni družbi. Ne bi smel biti tam. Moja prisotnost v tistem trenutku in v tistem okolju je ustvarila vtis vpletanja vojske v notranjo politiko. Za poklicnega častnika je bila to napaka, iz katere sem se nekaj naučil in upam, da se lahko naučimo vsi," je dejal Milley.

V Beli hiši odgovornost za ravnanje do protestnikov prelagajo, pravosodnega ministra Billa Barra pa kritizirajo tudi zato, ker je v času najhujših protestov sestavil "paravojaške" enote za obrambo Bele hiše. Varnostni kordon so namreč nekaj dni tvorili krepki fantje v črnih majicah, sončnih očalih, s ščiti, pendreki in čeladami brez oznak. Kasneje so potrdili, da je šlo za pripadnike vseh mogočih vladnih agencij, tudi zaporniške paznike.

V Beli hiši so "fotografski sprehod" Trumpa uvodoma proslavljali, sedaj pa se ukvarjajo s pozivi za preiskavo v predstavniškem domu kongresa, tožbami in predvsem negativnimi posledicami za Trumpovo javno podporo. Največ skrbi je vzbudila prisotnost obrambnega ministra Marka Esperja in generala Milleyja.

Esper je že povedal, da so ga prinesli okrog, saj naj ga predsednik povabil na ogled škode in varnostnikov okoli Bele hiše, nihče pa mu ni povedal, da bodo nad protestnike poslali solzivec, konjenico, gumijaste naboje in pendreke. Esper je bil tik pred tem, da se pridruži vrsti odpuščenih Trumpovih ministrov, vendar pa so posredovali senatni republikanci, ki so Trumpa opozorili, naj tega ne dela.

Tako kot Esper je tudi Milley izrazil ogorčenje nad policijskim nasiljem, s katerim se soočajo temnopolti Američani vsak dan. "Nesmiselna in surova smrt Georgea Floyda me je ogorčila. Njegova smrt povečuje bolečino, frustracije in strah, s katerim vsak dan živi veliko naših sodržavljanov. Protesti, ki so izbruhnili, niso le posledica njegove smrti, ampak tudi stoletij krivic nad temnopoltimi Američani. Vsi bi morali biti ponosni na dejstvo, da je bila velika večina protestov mirnih," je dejal Milley.

General je skupaj z drugimi v času protestov zaviral Trumpa, da ne bi poslabšali položaja z napotitvijo vojske na ulice, čeprav je predsednik to zahteval od začetka in se osredotočal le na dejanja maloštevilnih nasilnežev, ki so uničevali lastnino, napadali policiste in druge. Velika večina protestov je bila mirnih in Milley ni videl razloga, da se nadnje pošlje vojsko. "Nikoli nismo poslali zveznih enot na ameriške ulice," je poudaril Milley in dejal, da so policisti skupaj z nacionalno gardo ustavili nasilje in pomirili zelo nevaren položaj.

V govoru je opozoril tudi na dejstvo, da med visokimi častniki ameriških oboroženih sil primanjkuje temnopoltih, ki pa so dobro zastopani v vrstah navadnih vojakov in nižjih častnikov. "Vojska je z vključevanjem dala vzor civilni družbi, vendar tudi mi nismo šli dovolj daleč. Čeprav ima ameriška vojska višji delež temnopoltih Američanov kot celotna družba, pa je le sedem odstotkov najvišjih častnikov temnopoltih. Moramo se poboljšati in se bomo," je zagotovil general.