Že od sredine marca ljudje nimajo elektrike, tekoče vode, ogrevanja. Govorili smo z enim od profesorjev z državne univerze v Mariupolu, ki se je uspel pred dvema tednoma rešiti iz obroča. Ne želi biti imenovan, saj živi del njegovih sorodnikov pod rusko okupacijo.
Ima še kakšne kontakte z ljudmi v Mariupolu? Nekaj kontaktov še, a mobilno omrežje slabo deluje. Ravno na dan, preden sva govorila, so ga obvestili, da je granata ubila enega od njegovih prijateljev. Del mesta je že pod kontrolo ruske vojske ter vojakov samooklicane »Doneške ljudske republike«, h kateri ga želijo priključiti.
Zakaj se je po njegovem ruska vojska tako osredotočila na zavzetje Mariupola? Gre za strateško pomembno točko, saj leži ob Azovskem morju, katerega obalo želi v celoti nadzirati Rusija, oziroma skušajo odsekati centralni del Ukrajine tako od Azovskega kot od Črnega morja. Skozi mesto potekajo tudi prometne poti proti zahodu Ukrajine. Poleg tega Mariupol branijo močne enote ukrajinske vojske, med drugim tudi znani bataljon Azov. Za slednjega proruska propaganda trdi, da je nacističen, kar je laž, poudarja naš sogovornik. Bataljon Azov je sestavljen iz ukrajinskih domoljubov, ne pa neonacistov. Izkazali so se v bojih zoper rusko vojsko in vojsko samooklicanih »ljudskih republik« od leta 2014 dalje.
Profesor upa, da bo po koncu vojne Ukrajina postala del Evropske unije. Ne misli pa, da si želi ruski predsednik Putin konec vojne. Gre za človeka z narcistično osebnostno motnjo z megalomanskimi idejami, ki ne zastopa interesov Rusije, pač pa ga vodijo njegove fobije.
Umik iz Mariupola je bil izredno nevaren in težaven. Z družino je potoval z avtom od prijateljev, morali so iti skozi več kontrolnih točk od ruske vojske, bili so v negotovosti. Uspeli so priti do svobodnega dela Ukrajine in nato do Lvova na zahodu države, kjer zdaj biva pri enem od njegovih kolegov. Družina je odšla v eno od sosednjih držav.
Kot edino opcijo za mir vidi, da ruska vojska zapusti ves zaseden teritorij. Toda prepričan je, da želijo okupatorji ostati v Mariupolu, ki ga je označil za mrtvo mesto. Če bo pod rusko okupacijo, se ne bo vrnil domov. Kljub vojni na vzhodu Ukrajine od leta 2014 se je Mariupol dobro razvijal, plače so bile nadpovprečne za Ukrajino. V mestu sta bili dve veliki metalurški tovarni. Ljudje so kljub relativni bližini fronte živeli dokaj v miru.
Na zadnjem popisu prebivalstva se je 48 odstotkov ljudi v mestu izreklo, da so po narodnosti Ukrajinci, 44 odstotkov pa, da so Rusi. Toda ni bilo medetničnih konfliktov, poudari profesor. Večina ljudi govori rusko. Tudi tisti, ki so se opredelili kot Rusi, so proti okupaciji. Nihče si ne želi biti del samooklicane Doneške ljudske republike ali Rusije. Ruska vojska nikakor ni pričakovala tako kljubovalnega odpora.
Profesor upa, da bo po koncu vojne Ukrajina postala del Evropske unije. Ne misli pa, da si želi ruski predsednik Putin konec vojne. Gre za človeka z narcistično osebnostno motnjo z megalomanskimi idejami, ki ne zastopa interesov Rusije, pač pa ga vodijo njegove fobije.