Ameriški kongres o posredovanju ustavne obtožbe Trumpa senatu

Obtožnica bremeni Trumpa, da je z zadrževanjem vojaške pomoči izsiljeval Ukrajino, naj naznani preiskavo političnega nasprotnika Josepha Bidna. Bremeni ga tudi oviranja preiskave, ker kongresu ni predal zahtevanih dokumentov in je državnim uslužbencem prepovedal udeležbo na zaslišanjih v kongresu.

Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je doslej zadrževala predajo ustavne obtožbe senatu in skupaj s kolegi zahtevala vsaj videz nepristranskega postopka. Republikanci so namreč napovedovali hiter konec postopka, brez zaslišanja prič, kar zahtevajo demokrati.

Zavlačevanje se je Pelosijevi morda izplačalo. Nekaj republikanskih senatorjev je namreč izrazilo željo, da bi v senatu zaslišali dodatne priče. Med drugim naj bi bila zelo zanimiva predvsem izpoved nekdanjega svetovalca za nacionalno varnost ZDA Johna Boltona, ki po navedbah prič ni hotel imeti nič z izsiljevanjem Ukrajine.

Možnost zaslišanja prič v senatu sicer pomeni tudi, da bodo lahko tudi predsednikovi odvetniki zahtevali svoje priče. Trump že dolgo časa grozi, da bo zahteval zaslišanje Josepha Bidna in njegovega sina Hunterja.

Vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell je medtem napovedal, da bi se proces v senatu lahko začel prihodnji torek, senat pa bi že konec tega tedna lahko opravil procesna opravila, kot je na primer prisega senatorjev kot porotnikov.

Izid ustavne obtožbe sicer ni vprašljiv. Za obsodbo in odstavitev predsednika je namreč potrebna dvotretjinska večina. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 53 sedežev, zaenkrat pa se še nihče izmed njih ni postavil na stran demokratov.