Hajni Blagne Dobra karma

Mlajši brat Helene Blagne že 40 let živi ...

I-rosvita pesek-pl004 Svet24.si

Morda pa je še čas za streznitev in lepše ...

ivan zidar pl Reporter.si

Vojna zakoncev Zidar (2.): Osebni stečaj Ivana ...

Janša in Pivec Svet24.si

Političarke, ki jih odnaša kljub zaupanju ...

Screenshot 2020-04-14 at 13.53.29 Necenzurirano

Ne STA, Urbanija pretaka javni denar v zasebne ...

klemen-bunderla, vlomilec Odkrito.si

Klemen Bunderla presenetil vlomilca?

Cennet Solze v raju Njena.si

Solze v raju: To je moški, ki ga zasebno ljubi ...

Svet

Pred poletjem 2021 ne gre pričakovati cepiva proti koronavirusu

Deli na:
Pred poletjem 2021 ne gre pričakovati cepiva proti koronavirusu

Fotografija je simbolična. - Foto: Profimedia

Iskanje cepiva in zdravila proti covidu-19, ki je v svetu zahteval že več kot 1,1 milijona življenj, se nadaljuje z veliko hitrostjo. Morda bo razvito že do konca leta, a za širšo javnost najverjetneje ne bo na voljo pred naslednjim poletjem. Vrstijo se tudi opozorila pred morebitno slabo učinkovitostjo cepiv, vsaj na začetku.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je v pogovorih z razvijalci 39 potencialnih cepiv proti koronavirusu in 163 potencialnih zdravil za covid-19 - od imunskih modulatorjev do protivirusnih zdravil.

V zadnji fazi kliničnega preizkušanja, ko učinkovitost in zanesljivost cepiva preizkušajo na več tisoč prostovoljcih, je trenutno devet potencialnih cepiv. Zaenkrat je najdlje skupni projekt britansko-švedskega farmacevtskega giganta AstraZeneca in oxfordske univerze, obeta tudi cepivo, ki ga razvijata ameriški farmacevtski velikan Pfizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech.

Obe cepivi sta od začetka oktobra že v postopku ocenjevanja znanstvenih podatkov pri EMA. Poseben odbor tako že preučuje podatke iz laboratorijskih študij (ne pa še iz kliničnih preizkusov). To sicer še ne pomeni nič glede končne ocene varnosti in učinkovitosti cepiva, poudarjajo v agenciji.

V AstraZeneci so sicer optimistični. V začetku tedna so sporočili, da njihovo cepivo kaže vzpodbudne rezultate tako med starejšimi kot mlajšimi prostovoljci v Veliki Britaniji. Njihovo eksperimentalno cepivo je spodbudilo močan odziv imunskega sistema, so pojasnili. Več podrobnosti naj bi razkrili v naslednjih tednih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

AstraZeneca klinični preizkus svojega prototipa cepiva, ki temelji na osnovi adenovirusa, izvaja na približno 30.000 prostovoljcih v številnih državah v svetu. V začetku septembra so sicer poskuse začasno prekinili, potem ko se je pri enem od brazilskih prostovoljcev pojavila nepojasnjena bolezen, a se je kasneje izkazalo, da ta ni povezana s cepivom. Preizkušanje cepiva so nato obnovili.

Številne države računajo na uspeh tega cepiva in njegovo odobritev. Podjetje je vnaprej že prodalo na milijone doz. 400 milijonov doz je v imenu članic rezervirala tudi Evropska komisija.

Cepivo AstraZenece bi lahko bilo razvito že do konca tega oziroma v začetku prihodnjega leta. Vendar pa to še ne pomeni hitrega olajšanja v boju s covidom-19, saj bo treba cepivo proizvesti v zadostnih količinah in ga tudi ustrezno distribuirati. V Svetovni zdravstveni organizaciji upajo, da bo cepivo proti novemu koronavirusu za širšo javnost na voljo še pred poletjem.



Evropski center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (ECDC) je medtem že opozoril članice EU, naj začnejo pripravljati načrte za cepljenje prebivalstva. Ker cepiva v začetni fazi ne bo dovolj za vse, bi morale države določiti prioritetne skupine, da bi ga najprej dobili tisti, ki ga najbolj potrebujejo - predvsem najbolj ranljivi posamezniki, zdravstveno delavci in drugo ključno osebje.

V tretji fazi testiranja na ljudeh so tudi cepiva, ki jih razvijajo ameriško podjetje Moderna, ruski inštitut Gamaleja, kitajska projekta družbe Sinopharm v sodelovanju z biološkima inštitutoma v Wuhanu in Pekingu, CanSino Biological Inc, kitajsko podjetje Sinovac, ter Janssen Pharmaceutical Companies (Johnson & Johnson). Prejšnji teden se jim je pridružil tudi indijski kandidat za cepivo, ki ga razvija podjetje Bharat Biotech's Covaxin.

Rusi so prav tako zelo zadovoljni z napredkom, ki ga kaže njihovo cepivo, poimenovano Sputnik V. V kliničnem preizkušanju, ki se je začelo v začetku septembra, sodeluje 40.000 prostovoljcev. Doslej je samo v Moskvi prvo dozo tega dvokomponentnega prototipa cepiva prejelo 19.000 ljudi, okoli 6500 pa tudi drugo, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Ruski znanstveniki tudi zagotavljajo, da je cepivo varno in da 85 odstotkov cepljenih ni poročalo o nobenih stranskih učinkih. Pri tistih, ki so se pokazali, pa so bili "nepomembnega značaja" in povsem v skladu s predvidevanji, je v začetku tedna zatrdil direktor inštituta Gamaleja Alexander Gintsburg. "Najbolj neprijetni stranski učinki so povišana telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija, glavobol, bolečine v mišicah in rdečina okoli mesta cepljenja," je pojasnil.

Rusi tudi načrtujejo, da bodo Sputnik V naročile tudi druge države. Prejeli naj bi naročila iz okoli 20 držav. Po poročanju Tass naj bi se za to cepivo zanimali celo v Avstriji. Rusi sicer razvijajo še dve cepivi.

Po drugi strani se že vrstijo tudi opozorila znanstvenikov pred prevelikimi pričakovanji. Pridruženi urednik britanske znanstvene medicinske revije BMJ Peter Doshi je v začetku tedna dejal, da bodo tisti, ki upajo na konec pandemije, najverjetneje razočarani, saj naj bi cepiva, ki jih preizkušajo, zmanjšala tveganje za okužbo za le 30 odstotkov.

Podobno je v znanstveni reviji Lancet opozorila tudi vodja britanske delovne skupine Kate Bingham. Kot je menila, bo prva generacija cepiv skoraj zagotovo pomanjkljiva in najverjetneje ne bodo učinkovita pri vseh. Opozorila je tudi, da učinkovitega cepiva morda niti nikoli ne bo in da zato pretiranioptimizem ni primeren.

Loading...