Tarča podnebnih aktivistov je tudi letalski promet. Na Švedskem se je začel razširjati tako imenovani flygskam oziroma po slovensko občutek sramu zaradi letenja. Vse manj Švedov leti z letali, letenje zavrača tudi Greta Thunberg. Švedski podnebni aktivisti ovirajo oskrbo letališč z gorivom. Letalski promet r prispeva okoli dva odstotka vseh svetovnih izpustov ogljikovega dioksida.
Podnebni aktivisti obtožujejo tudi avtomobilsko industrijo, zlasti v Nemčiji, ki velja za prvo avtomobilsko državo na svetu. Zato so protestirali na nedavnem frankfurtskem mednarodnem avtomobilskem sejmu, pretekli petek so po Nemčiji tudi protestno zapirali ceste in poskrbeli za številne zastoje. Tarča podnebnih aktivistov so zlasti priljubljena športna terenska vozila (SUV).
Blokada ceste v Nemčiji
Vprašanje je, kako bo ta protiavtomobilska podnebna histerija vplivala na nemško gospodarstvo, ki že zdaj drsi v recesijo (Daimler je že napovedal, da ne bo več razvijal bencinskih motorjev, ampak se bodo posvetili zgolj razvoju električnih avtomobilov). Avtomobilska industrija je namreč eden od temeljev nemškega gospodarskega razvoja in blaginje, ker pa je Slovenija gospodarsko zelo povezana z Nemčijo, bodo negativne spremembe vplivala tudi na našo blaginjo.
A kot kažejo javnomnenjske raziskave, to Nemcev ne skrbi preveč. Še več, 63 odstotkov ji je v anketi, ki jo je objavila televizija ARD, varovanju podnebju dalo prednost pred gospodarsko rastjo. Drugače povedano: pripravljeni so biti bolj revni oziroma živeti skromneje, če bo to preprečilo apokaliptične podnebne spremembe, pred katerimi s pomočjo medijev svarijo podnebni aktivisti.
