Zdi se, da bomo morali stopiti na pot bolj odločnega boja s podnebnimi spremembami, saj se Slovenija glede na podatke Agencije RS za okolje v primerjavi z drugimi državami, segreva hitreje. Relativno velik temperaturni dvig v Sloveniji je najverjetneje posledica sorazmerno visoke geografske širine in zmanjšanja onesnaženja zraka z aerosoli v zadnjih desetletjih. Posledično je ozračje je nekoliko bolj prepustno za Sončevo sevanje kot nekaj desetletij nazaj.
Slovenija se ob tem sooča tudi z izzivom upravljanja z odpadki, saj se komunalna podjetja že tretjo pomlad zapored soočajo z nakopičenimi kupi odpadne embalaže. Večina odpadkov zaradi pomanjkanja prostora ni pravilno skladiščena in zato že več mesecev na prostem razpada pri komunalnih podjetjih.
Poleg velike nevarnosti požarov ne smemo pozabiti, da vremenski pojavi botrujejo tudi pronicanju teh nevarnih snovi v tla in posledično v našo podtalnico. Tako uničeni odpadki niso več primerni za recikliranje ali ponovno uporabo, zato se Slovenija pripravlja na gradnjo svoje lastne sežigalnice. Kar nekaj občin je že izrazilo željo, da bi nov objekt za sežig odpadkov lahko gradili v njihovi skupnosti. Namero so že izrazili v Ljubljani in na Kočevskem.
V Sloveniji sicer že imamo sežigalnico in sicer v Celju, ki pa ima majhne kapacitete za uporabo goriva, ki nastane iz odpadkov. Preostale tri sosežigalnice – v Leku, Salonitu Anhovo ter krškem Vipapu, pa bi lahko že danes predstavljale del rešitve za razpadajoče odpadke.
Salonit Anhovo se je v zadnjem letu sistematično preusmeril v uporabo goriva iz slovenskih odpadkov. Njihova odločitev bi lahko pomagala Sloveniji, da izide iz začaranega kroga nakopičenih kupov odpadne embalaže po Sloveniji. V tem trenutku v Anhovem uporabijo več kot 50% delež goriv iz slovenskih odpadkov, lahko pa bi jih še več in tako rešili do polovico težav, ki jih imamo z lahko frakcijo slovenskih odpadkov po celi državi.
