Po pokolu v Južni Karolini slovo zastave konfederacije?

Sužnjelastniške južnjaške države so se po odcepitvi od ZDA in sprožitvi državljanske vojne povezale v konfederacijo in si ustvarile tudi nove simbole. Za zastavo so si sredi vojne izbrali modri križ na rdeči podlagi z belimi zvezdami, ki ga danes beli rasisti, kot je Ku Klux Klan, slavijo kot simbol zgodovine, belci ga dajejo na svoje registrske tablice ali motorje, temnopolti in liberalni Američani pa ga imajo za to, kar je bil, torej simbol suženjstva in rasizma.

Ameriški jug je državljansko vojno izgubil leta 1865, vendar le za kratek čas. Nastopilo je obdobje rekonstrukcije, kor so nekdanji beli lastniki sužnjev spet prevzeli oblast in vzpostavili sistem, ki je zatiral temnopolte. Na pravo svobodo in pravice so morali počakati do 60. let prejšnjega stoletja, ko so belim južnjakom iz Washingtona odredili konec rasne segregacije.

To jim ni bilo všeč in v Južni Karolini so na streho državnega kongresa izobesili zastavo konfederacije. Menda zaradi zgodovinskega spomina, dejansko pa iz kljubovanja Washingtonu, ki jim je ukazal, naj nehajo z uradnim rasizmom. Za temnopolte je bila zastava na vrhu kongresa v Columbii tistega časa najmanjši problem in zastava poražencev, ki je za temnopolte v ZDA nekaj podobnega kot za Jude po svetu kljukasti križ, je plapolala naprej.

Pritiski večine Američanov so potem leta 1999 privedli do znamenitega kompromisa. Zastavo so odstranili z vrha kongresa, vendar so jo preselili pred kongres, kjer so si belci postavili spomenik državljanski vojni. Utemeljevanje zastave kot zgodovinskega simbola je postalo nesmiselno tudi za bele republikance na jugu, potem ko je 21-letni rasist Dylann Roof v cerkvi temnopoltih Emanuel AME izvršil pokol.

Po pokolu so vse zastave v državi spustili na pol droga v znak žalovanja. Edina, ki se ni premaknila z vrha droga, pa je bila južnjaška konfederalna zastava pred kongresom. Proti zastavi so nato izbruhnili spontani protesti, med republikanci pa se je v soboto prvi odmevno na Twitterju oglasil nekdanji predsedniški kandidat Mitt Romney, ki je ponovno pozval k njeni odstranitvi.

Njegovi strankarski kolegi medtem oklevajo. Še posebej to velja za republikanske predsedniške kandidate, od katerih se do ponedeljka, razen Lindseyja Grahama, še nobeden ni jasno opredelil proti zastavi. Razlog je pragmatične narave, saj je Južna Karolina pomembna v volilnem procesu, ker je tretja na vrsti za strankarske volitve in prva na jugu. V Južni Karolini pa morajo republikanci pihati na dušo bazi, ki je polna rasistov, čeprav tega ne bodo nikoli priznali.

John McCain je na primer leta 2000 tam izgubil strankarske volitve proti Georgeu Bushu mlajšemu, ker so podporniki kasnejšega predsednika ZDA med belci širili govorice, da je spočel otroka mešane rase. Republikanci Južne Karoline so leta 2012 dali največ glasov Newtu Gingrichu, ki je odločno zagovarjal južnjaško zastavo, in ne Romneyju, ki jo je želel odstraniti.

Pokol v cerkvi pa je stanje korenito spremenil in prvi guvernerki mešane rase (indijska Američanka) Haleyjevi se je v ponedeljek na odru pridružil celo predsedniški kandidat Lindsey Graham, ki se je strinjal, da je sedaj čas, da se zastava umakne. Skupaj z guvernerko sta ugotovila, da je simbol zgodovine postal globoko žaljiv.

V ponedeljek je žaljivost simbola ugotovila tudi trgovina Wal Mart, ki velja za najbolj ameriško ne glede na to, da večinoma prodaja kitajsko blago. Predvsem prodaja poceni blago in revni beli južnjaki so si lahko tam med drugim kupili zaponke za pasove s spornim simbolom, registrske tablice in majice, skupaj s pištolami in puškami, kar je del folklore.

Južna Karolina je zaradi zastave vse od leta 1999 izpostavljena bojkotu največje temnopolte organizacije v ZDA NAACP, ki pa doslej ni bil zelo uspešen. Zastavo lahko odstrani le nov zakon, ki ga mora državni kongres sprejeti z dvotretjinsko večino glasov v obeh domovih. Pred pokolom so lahko nasprotniki zastave o čem takem le sanjali.

Prizorišče tragedije bo v petek obiskal predsednik ZDA Barack Obama, ki bo imel pogrebni nagovor za ubitim pastorjem cerkve in državnim senatorjem Clemento Pickneyjem. Obama je v pogovoru za radio posnetem pretekli teden prekršil politično korektnost, ki Američanom nalaga, da ne smejo izgovoriti besede črnuh (nigger) ampak morajo reči "beseda N". "Nismo ozdravljeni rasizma in ne gre le zato, da ni primerno reči črnuh," je med drugim dejal Obama.

Komentatorji televizije Fox so se razburili in na Obamo se je z desne vsula toča kritik, da govori to, kar kot temnopolti Američan sicer lahko pove. Glede besede obstajajo v ZDA dvojni standardi in temnopolti rapovski glasbeniki si z njo dajo precej umetniškega duška v svojih besedilih. Isto besedo je v govoru proti rasizmu leta 1995 javno uporabil tudi Bill Clinton, ki so ga do izvolitve Obame temnopolti ljubkovalno imenovali za prvega črnega predsednika ZDA.