Po Evropi padajo rekordi po številu okužb, vse več držav uvaja policijsko uro

V Franciji so potrdili rekordnih 41.622 novih okužb v zadnjih 24 urah, kar je 15.000 več kot dan prej. Francija se tako zelo hitro približuje milijonu okuženih z novim koronavirusom - do tega mejnika glede na podatke francoske tiskovne agencije AFP manjka manj kot tisoč primerov.

Tudi v Nemčiji so znova presegli rekordno dnevno število okužb z novim koronavirusom. Inštitut Roberta Kocha je sporočil, da so v zadnjih 24 urah potrdili 11.287 novih primerov okužbe. Razmere ocenjujejo kot zelo resne.

O rekordnih 12.107 novih okužbah poročajo s Poljske. Umrlo je še 168 bolnikov s covidom-19, kar je prav tako najvišje število doslej.

Tudi na Češkem so v zadnjih 24 urah potrdili rekordnih skoraj 15.000 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Evropska unija je Češki, trenutno najhuje prizadeti članici v pandemiji covida-19, danes poslala prvo pošiljko 30 ventilatorjev za zdravljenje obolelih iz skupne evropske rezerve medicinske opreme rescEU.

V Italiji so prvič od izbruha novega koronavirusa v enem dnevu potrdili več kot 16.000 novih okužb z novim koronavirusom. Ob tem je zaradi covida-19 umrlo še 136 ljudi, skupno 36.968.

Rekord je znova padel tudi na Hrvaškem. V zadnjih 24 urah so potrdili 1563 novih okužb. V enem dnevu je umrlo tudi največ bolnikov s covidom-19 doslej, kar 13. Rekordno število novih okužb so potrdili še v Bosni in Hercegovini, kjer imajo ob več kot 3000 testih 999 novih okužb. Zaradi covida-19 je umrlo še 20 bolnikov.

Med sosednjimi državami so rekord podrli še v Avstriji, kjer so potrdili 2435 novih okužb z novim koronavirusom. Več kot 2000 na novo okuženih so zabeležili tudi na Madžarskem, kjer je covidu-19 v zadnjem dnevu podleglo 46 ljudi.

Vse več evropskih držav ali njihovih delov tako ob hitrem naraščanju okužb z novim koronavirusom uvaja stroge ukrepe za njihovo zamejitev.

Ob Irski, ki se za najmanj šest tednov vrača bolj ali manj na režim zaprtja javnega življenja, se je za obdobje do predvidoma 3. novembra podobno odločila tudi Češka. Italijanska dežela Lombardija, ki je bila v spomladanskem prvem valu pandemije med najbolj prizadetimi deli stare celine, do sredine novembra uvaja policijsko uro med 23. in 5. uro.

Stroga karantena družbenega življenja se s petkom do 9. novembra začenja v Walesu. Konec tedna bodo pod strog režim zaprtja javnega življenja padla tudi nekatera velika angleška mesta, kot sta Liverpool in Manchester.

Slovaški premier Igor Matovič je v sredo dejal, da bo morda treba "zapreti celotno državo", da bi preprečili tako hitro naraščanje okužb kot v sosednji Češki.

Delno zaprtje se pričakuje tudi na Poljskem. Tiskovni predstavnik vlade Piotr Müller je namreč napovedal, da naj bi bila celotna držav razglašena za t. i. rdeče območje. To bi s sabo prineslo ukrepe, kakršna je prepoved določenih dogodkov, omejitev zbiranja več kot desetih ljudi.

Francija v prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa širi policijsko uro na 54 od skupno 101 upravnih območij, kjer živi več kot dve tretjini prebivalcev države, je sporočil francoski premier Jean Castex. Ukrep bo začel veljati v soboto opolnoči, v veljavi pa bo najmanj šest tednov. Na območjih, kjer bo veljala policijska ura, se bodo morali bari, restavracije in trgovine zapreti pred 21. uro.

Grški premier Kiriakos Micotakis pa je ob naraščanju števila okužb z novim koronavirusom razglasil policijsko uro za Atene, Solun in nekatera druga območja. "Naš cilj je zmanjšati nočna druženja, zaradi katerih se virus širi," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal v televizijskem nagovoru. Policijska ura bo začela veljati v soboto in bo veljala vsak dan med 0.30 in 5. uro. Micotakis je še sporočil, da bodo zaščitne maske na najhuje prizadetih območjih poslej obvezne tako v zaprtih prostorih kot na prostem.

Evropska komisija medtem pripravlja priporočila za uskladitev različnih pristopov k testiranju na novi koronavirus in ukrepov karantene v članicah EU, je danes v Bruslju potrdil govorec komisije Stefan De Keersmaecker. Ali bo predlog pripravljen pred virtualnim vrhom EU, ki bo prihodnji četrtek, v Bruslju niso želeli povedati.

Da je nujno izboljšati usklajevanje glede testiranja in karantene, so v EU izpostavili že ob potrditvi prvega, sicer nezavezujočega priporočila za uskladitev koronskih ukrepov, sprejetega pred dobrim tednom, ki prinaša enotni zemljevid zelenih, oranžnih, rdečih in sivih območij.

Rešitev za pandemijo mnogi vidijo v cepivu. Vendar je pridruženi urednik britanske zdravstvene revije BMJ Peter Doshi nekoliko podrl te upe. Nobeno izmed testiranj, ki trenutno potekajo, namreč po njegovih besedah ni zastavljeno tako, da bi lahko zaznalo zmanjšanje resnejših potekov, kot sta hospitalizacija in smrt. Testiranja v tretji fazi, ki trenutno potekajo na več koncih sveta, ne morejo dokazati niti, da bodo proizvodi lahko preprečili okužbo, je zapisal v prispevku.

Tisti, ki upajo na konec pandemije bodo najverjetneje razočarani, saj da naj bi nekatera cepiva zmanjšala tveganje za okužbo za le 30 odstotkov, je opozoril.

Podjetja sicer pospešeno razvijajo cepivo, med drugim razvoj nadaljujeta britansko podjetje AstraZeneca in Oxfordska univerza, potem ko so v neodvisnem pregledu ugotovili, da smrt prostovoljca v Braziliji, ki je sodeloval v testiranju, ne pomeni varnostnega tveganja.

Po poročanju brazilskih medijev je bil pokojni prostovoljec 28-letni zdravnik, ki je od marca delal na intenzivnih oddelkih ali urgenci z bolniki s covidom-19 v dveh bolnišnicah v Rio de Janeiru. Umrl je zaradi zapletov koronavirusne bolezni. A bil je v kontrolni skupini in prejel placebo in ne testno cepivo. Je pa to prvič, da je kak prostovoljec umrl med katerim od številnih kliničnih preizkušanj cepiv proti covidu-19 po svetu.