Plenković Hrvatom obljublja, da ne bo vrnil obvezne vojaščine

Predsednik hrvaške vlade Plenković je med obiskom v Splitu na novinarsko vprašanje o Banožićevih izjavah zatrdil, da "uvajanja obveznega vojaškega roka ne bo". Pojasnil je, da to "ni tema" ter da je javnost izjavo ministra Banožića napačno dojela.

Novinarji so včeraj glede uvajanja obveznega vojaškega roka vprašali tudi hrvaškega predsednika Milanovića, ki pa je povedal, da ga "takšne zadeve zanimajo le, če so v funkciji obrambe države".

Opozoril je tudi na hrvaško ustavo, ki ne določa obveznega vojaškega roka. "To bi bilo zapleteno, priprave bi trajale nekaj let. Tudi stroški so veliki," je povedal Milanović po ogledu vojaške vaje hrvaške, slovenske in ameriške vojske na poligonu v Slunju nedaleč Karlovca.

V Slunju je bil tudi hrvaški obrambni minister Banožić, ki je pojasnil svojo sredino izjavo za hrvaški radio, ko je dejal, da razmišljajo o vnovični uvedbi obveznega služenja vojaškega roka ter da on osebno podpira takšno idejo.

Kot je povedal včeraj, razmišljajo, kako bi zvišali število pripadnikov oboroženih sil. "Ali bo to storjeno skozi vojaški rok ali kaj drugega, so teme za razpravo," je dejal. Spomnil je, da na Hrvaškem obstaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki jo letno izkoristi med 500 in 600 fantov in deklet, med katerimi jih gre del tudi med poklicne vojake, je še omenil Banožić.

Njegova izjava je sprožila številne odzive med hrvaškimi politiki in v javnosti. Podporo vrnitvi rednega vojaškega roka so nedvomno izkazali zgolj v skrajno desni opozicijski parlamentarni stranki Domovisko gibanje, medtem ko večina ostalih strank ideji ni naklonjena. Mnogi so ocenili, da gre tudi za predvolilno potezo HDZ, ki se v drugem krogu lokalnih volitev v nedeljo poteguje za več vodilnih mest.

V televizijskih anketah med mimoidočimi na ulicah hrvaških mest je bilo slišati, da starejši državljani praviloma podpirajo vnovično uvajanje rednega vojaškega roka, medtem ko ga mlajši praviloma zavračajo.

Na Hrvaškem so obvezni polletni vojaški rok odpravili leta 2008, leto dni preden je država vstopila v zvezo Nato. V zadnjih letih obveznega vojaškega roka je na Hrvaškem vojaško uniformo obleklo le približno deset odstotkov od približno 25.000 nabornikov na leto. Ostali so se odločili za civilno služenje.