Voditelji držav in vlad članic EU, med njimi premier Borut Pahor, so prvi dan zasedanja v Bruslju kronali z načelnim dogovorom o svežnju petih milijardah evrov v okviru načrta za oživitev gospodarstva. To je dokaz, da je EU sposobna delovati v pravem duhu solidarnosti, je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.
"Ena država je rekla, da nima dovolj za nek projekt, pa so ji bile druge takoj pripravljene pomagati," je duh solidarnosti pojasnil Barroso. Dosežen je sicer le okvirni dogovor, o tehničnih podrobnostih pa naj bi države članice po navedbah virov še razpravljale na nižji ravni.
Kar je pomembno, je, da je bil dosežen dogovor o financiranju in o projektih, je sicer poudaril Barroso, ki do konca vrha EU ne pričakuje "radikalnih sprememb" v dogovoru. "To so izjemno kompleksne in tehnične zadeve," je še dejal v odgovoru na vprašanje o podrobnostih dogovora.
Na seznamu projektov, ki bodo upravičeni do sredstev za zagotavljanje energetske varnosti po januarski krizi in v spodbudo evropskemu gospodarstvu v krizi, je tudi slovenski plinovod od avstrijske meje do Ljubljane, za katerega je predvidenih 40 milijonov evrov. Slovenija naj bi dobila tudi približno 11 milijonov evrov za širokopasovne povezave.
Barroso je tudi poudaril, da je vrh sledil želji nekaterih članic, da je treba denar resnično porabiti v letu 2009 in 2010. "To je seveda smiselno," je menil. Med državami, ki so najglasneje poudarjale, da je treba izbrati projekte, ki so pripravljeni na takojšnjo izvedbo, je Nemčija. Takšno stališče je sicer zavzemala tudi Slovenija.
"Projekti morajo biti pripravljeni tako, da se lahko začnejo takoj izvajati, saj bodo le tako služili kot fiskalna spodbuda pri lajšanju krize," je ob robu vrha poudaril minister za finance Franc Križanič, ki je poleg predsednika vlade sodeloval v nekaterih točkah razprave.
Vrh EU naj bi prišel bliže dogovoru po tem, ko je Nemčija, ki je v končnici pogajanj ena najbolj problematičnih držav, dobila zagotovila, da bo denar porabljen do konca leta 2010.
Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer pred vrhom poudarila, da je treba ukrepe sprejemati le, če so lahko izvedeni zelo hitro, saj sicer ne bodo v pomoč pri premagovanju krize. Nemčija naj bi imela na začetku največje težave s predlogom Evropske komisije, saj ji je ta kot državi, ki največ prispeva v proračun EU, namenila zelo majhen delež iz svežnja.
EU naj bi se že dogovorila tudi o prispevku EU za povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč državam v težavah zaradi krize, in sicer o tem, da naj bi EU kot celota prispevala 75 milijard dolarjev. Slovenija naj bi prispevala od 180 do 270 milijonov dolarjev, je povedal minister Križanič. "Gre za prenašanje deviznih rezerv. To ni svež denar niti neposredno davkoplačevalski denar," je poudaril.
Prispevek Slovenije je odvisen od meril razdelitve, o katerih se države članice EU še pogajajo. Če bi obveljalo merilo kvot držav v IMF, kar naj bi bilo trenutno najverjetneje, bi Slovenija prispevala bodisi 230 milijonov dolarjev (v primeru če obveljajo stare kvote) bodisi 270 milijonov dolarjev (če bi upoštevali nove, a še ne uveljavljene kvote).
Niso pa se voditelji EU prvi dan zasedanja v Bruslju uspeli dogovoriti, ali bi podvojili plačilno-bilančno pomoč državam brez evra na 50 milijard evrov, kar je predlagala Evropska komisija. "Upam, da bo danes ta načrt soglasno podprt," je dejal predsednik komisije Barroso.
"Če res želimo posredovati signal velike podpore, bi se morali dogovoriti za podvojitev pomoči na 50 milijard evrov," je pozval Barroso. EU je decembra to pomoč več kot podvojila na 25 milijard evrov. EU je že v začetku meseca jasno povedala, da ni naklonjena paketni pomoči tem državam, temveč se zavzema za pomoč na podlagi posameznih primerov. Slovenija povečanju pomoči ne bi nasprotovala, če bi bilo to potrebno.
Prav tako se niso uspeli dogovoriti o finančni pomoči državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam. Po prvih okvirnih ocenah bo morala EU za pomoč državam v razvoju prispevati 30 milijard evrov, Slovenija pa okoli 100 milijonov evrov, je pojasnil minister Križanič. "Če bo tako, bo to tudi za Slovenijo kar velik zalogaj," je opozoril.
Vrh EU se je po ministrovih besedah strinjal, da mora EU ostati vodilna v boju proti podnebnim spremembam, vendar po navedbah virov dogovora o finančni pomoči državam v razvoju v okviru priprav stališča EU za decembrsko mednarodno podnebno konferenco v Koebenhavnu, na kateri naj bi se svet dogovoril za prihodnjo ureditev toplogrednih izpustov, ne bo.
Države članice so danes veliko pozornosti namenile tudi pripravam na vrh industrijsko najrazvitejših in hitro rastočih gospodarstev v okviru skupine G20, ki bo 2. aprila v Londonu in pred katerim so se pokazala razhajanja med ZDA in EU na osi regulacija-stimulacija. ZDA se namreč zavzemajo za več fiskalnih spodbud, EU pa za več nadzora finančnih trgov.
Najpogosteje omenjena beseda v tem kontekstu je bila zaupanje, slišali smo jo 20- ali 30-krat, je o razcepu regulacija-stimulacija dejal predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. Topolanek je sicer stimulacijske ukrepe celo označil za "smrtonosno zamisel".
"Res dobro napredujemo," je Barroso povzel prvi dan zasedanja in ocenil, da bo vrh EU v petek sprejel res vsebinske sklepe.
