Papež Frančišek prispel na zgodovinski obisk v ZDA

Zagovornik revežev je prispel v državo z največ bogataši na svetu in obenem številnimi reveži. Sprejel ga je predsednik, ki ga politični nasprotniki obtožujejo komunizma in muslimanstva. Na čelu z vodilnim kandidatom za republikansko predsedniško nominacijo Donaldom Trumpom, ki na prvo mesto v nasprotju odpapeža postavlja bogastvo.

Za okoli 30 odstotkov republikanskih volivcev v ZDA je Trump nezmotljiv, ker predlaga izgradnjo zidu na meji z Mehiko, papež pa pridiga o katoliški cerkvi, ki gradi mostove in podira zidove. O tem je Frančišek govoril v času obiska Kube, kjer je ošvrknil totalitarno ideologijo, v ZDA pa konservativci trepetajo v pričakovanju njegovega četrtkovega govora v kongresu, ker jih je strah, da bo ošvrknil njihovo vero v denar in pomanjkanje podnebnih sprememb.

Frančišek jih je skušal pomiriti na poti v ZDA, ko je dejal, da nikoli ni povedal nič takšnega, kar ne bi bilo v skladu z doktrino katoliške cerkve. Mnogi naj bi si napačno razlagali njegova pisanja in menijo, da je levičar. Kot dokaz svojega prepričanja je predlagal, da novinarjem recitira izpoved vere in dokaže, da je res katoličan.

Ameriški predsedniki običajno svetovne voditelje pozdravijo, ko pridejo v Belo hišo, Obama pa je tokrat prišel do letala v bazi Andrews in papeža osebno pozdravil na rdeči preprogi v znamenje velikega spoštovanja. Tam so bili tudi vojaki častne straže in šolarji, duhovniki, drugi cerkveni dostojanstveniki in politiki.

Na žalost republikancev in ameriških škofov je sedanji papež zelo priljubljen med običajnimi ljudmi, kar je potrdil tudi s tem, da se je namesto za oklepno limuzino odločil za prevoz v fiatu 500L. Z letališča do rezidence vatikanskega veleposlanika v ZDA se je njegov "fiček" sicer peljal med dvema oklepnima športnima terencema, vendar je Frančišek skozi odprto okno veselo mahal množici ob poti.

Papežev uradni program v ZDA se začne danes, ko bo Frančišek obiskal Belo hišo, kjer ga bo na južni trati Bele hiše sprejel Obama in z njim 15.000 povabljenih. V četrtek bo imel govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki se ga demokrati veselijo, republikanci pa bojijo v pričakovanju pozivov k boju proti podnebnim spremembam in revščini. Upajo, da jih bo razveselil vsaj z jasnim izrazom nasprotovanja umetni prekinitvi nosečnosti in homoseksualcem.

Kljub zanikanju levičarstva je papež na poti s Kube spet širil prepričanja, ki niso povšeči konservativcem v ZDA. Na vprašanje o dosmrtnem zaporu, ki je bilo povezano s Kubo, je odgovoril, da je to enako kot umiranje na obroke in dodal, da je v katoliški cerkvi vse več glasov, da se takšna kazen ukine. Ameriški konservativci niso pripravljeni na ukinitev smrtne kazni, ki ji katoliška cerkev odločno nasprotuje, kaj šele dosmrtnega zapora.

Republikanci si lahko oddahnejo vnaprej vsaj glede odnosov med ZDA in Kubo.Papež je na letalu zagotovil, da govor kongresu ne bo vseboval poziva za odpravo blokade Kube, čeprav je sam posredoval v pogajanjih za normalizacijo odnosov med državama in nazadnje na Kubi izrazil upanje, da bosta državi šli po tej poti naprej.

Politično vprašanje, kjer je papež na isti valovni dolžini kot demokrati in ameriški katoliški škofje, je vprašanje priseljevanja. Republikanski predsedniški kandidati z redkimi izjemami kar tekmujejo med sabo, kdo bo postavil večji zid na meji z Mehiko in vrgel ven iz ZDA več nezakonitih priseljencev, katoliška cerkev pa tem ljudem pomaga. Morda deloma tudi zaradi tega, ker so to katoličani iz Latinske Amerike.

Čeprav Frančišek nikoli ni odstopil od uradnega nasprotovanja katoliške cerkve homoseksualcem in splavu, je ti vprašanji nekako potisnil v ozadje ob poudarjanju boja proti revščini in podnebnim spremembam, zato so ameriški konservativni politiki in tudi katoliški škofje v ZDA sedaj zmedeni. Ameriški katoliki so nekoliko manj. Zadnja anketa ameriškega časopisa New York Times in televizije CBS ugotavlja, da ima v ZDA 63 odstotkov katolikov pozitivno mnenje o papežu, s smerjo kamor pelje cerkev, pa se strinja kar 80 odstotkov.

Papež bo imel v petek zjutraj na sedežu ZN govor, popoldne pa mašo v Madisn Square Gardensu. V soboto in nedeljo bo v Philadelphii na svetovnem srečanju družin, kar je tudi glavni razlog njegove poti čez Atlantik.