Časnik sicer dodaja, da ni mogoče izključiti, da bo naslednik Ratzingerja slednjega vnovič imenoval za kardinala, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Prihodnje dni, do odstopa, bo papež po poročanju francoske tiskovne agencije AFP preživel stran od oči javnosti, skupaj z nekaj kardinali pa se bo v tem postnem času posvetil dnevnim molitvam v zasebni kapeli v apostolski palači.
Ta duhovni umik v postnem času je sicer tradicionalne narave in je ena izmed obveznosti, pri katerih papež vztraja kljub zgodovinski napovedi odstopa minuli teden.
V soboto bo nato papež sprejel italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, v nedeljo zadnjič vodil nedeljske molitve, 27. februarja pa imel zadnjo tedensko avdienco pred več deset tisoč verniki.
Benedikt XVI. bo uradno odstopil 28. februarja ob 20. uri, ko bo moral tudi zapustiti svoje stanovanje v apostolski palači, v kateri živi od aprila 2005.
Nato se bo preselil v papeško rezidenco v Castel Gandolfu, 30 kilometrov južno od Rima, zatem pa bo živel v ženskem samostanu Mater Ecclesiae v Vatikanu.
Še naprej bosta z njim stanovala njegov osebni tajnik Georg Gänswein in sestre katoliškega laičnega reda Memores Domini, ki so za Ratzingerjevo gospodinjstvo skrbele že v apostolski palači. Ratzinger bo tudi po odstopu obdržal ime Benedik XVI.
Kdaj bo sklican konklave za izvolitev novega papeža, še ni znano. Običajno se začne 15 ali 20 dni po smrti papeža, kar pomeni, da bi se začel 15. marca oz. okoli tega datuma.
Kanonski pravniki sicer preučujejo, ali bi bilo mogoče konklave sklicati prej in se tako izogniti prekrivanju s tednom pred veliko nočjo, ki se začne 24. marca. Velikonočna nedelja bo 31. marca.
Jasnega favorita za naslednika Benedikta XVI. za zdaj ni, je medtem ocenil strokovnjak za Vatikan John Allen. Kot priljubljenega kandidata je omenil kanadskega kardinala Marca Ouelleta, ki je "pravzaprav fotokopija Ratzingerja", navaja AFP.