Pahor je potrdil, da Slovenija ostaja del mednarodne koalicije za boj proti Islamski državi (IS). Se je pa odločila, da bo predhodno izvedla rotacijo pripadnikov Slovenske vojske, ki urijo kurdistanske varnostne sile. "Tako smo se odločili po tem, ko je postalo jasno, da ameriški predsednik Donald Trump na nek način ponuja roko mirnemu reševanju sporov, ko je postalo jasno, da ne bo prišlo do vojaških spopadov širših razsežnosti," je navedel.
Po njegovih besedah so se o umiku posvetovale vse države zaveznice. Med okoliščinami, ki so spreminjale situacijo, je navedel odločitev iraškega parlamenta, da z resolucijo pozove vojaške sile, naj se umaknejo iz Iraka. "Končno odločitev sicer sprejeme iraška vlada, ampak nastale so okoliščine, v katerih se je legitimnost navzočnosti tujih sil spremenila." Obenem Slovenija ni vedela, kako agresivno se bo odzval Iran, "in kar je najpomembneje, Trump se na njihovo agresijo ni odzval s povračilnimi ukrepi, ampak je odprl vrata dialogu," je izpostavil Pahor.
Dodal je, da govor Trumpa zelo pozdravlja, "ponudil je možnost, da bi se vendarle nekatere stvari v naslednjih mesecih urejevale brez eskalacij in poglabljanja napetosti". "V tem smislu pa lahko Slovenija še naprej opravlja naloge, ki so nam bile zaupane," je navedel.
Do iranskega napada na iraške cilje, tudi bazo v Erbilu, kjer so službovali slovenski vojaki, je bil kritičen. "To, kar je storil Iran, zavračamo," je dejal, a spomnil, da žrtev ni bilo. Glede likvidacije iranskega generala Kasema Solejmanija pa je dejal, da ni nobene potrebe, "da bi imel kdo sentimentalne občutke" do njega, saj je vodil vrsto operacij, ki so neposredno zadevale skupne zavezniške cilje.
"Njegove krvave roke niso sporne za nikogar. Odpira pa se vprašanje, ali je bil res nek neposreden povod, da so ZDA ukrepale ravno zdaj in na tak način, je dejal. O dogajanju je bila Slovenija sicer kot zaveznica obveščena po dogodku.
Ob tem je izpostavil, da je Slovenija prijateljica ZDA in te ostajajo zavezniki kljub temu, da se s kakšno odločitvijo ZDA tudi ne strinja.
Hkrati je ugotavljal, da je EU ob aktualnem dogajanju "bolj tiho, kot si želimo", svet tudi bolj opazuje, kaj bodo storile Nemčija, Francija in Velika Britanija kot pa EU. "Ker je EU manj povezana, kot bi morala biti, je politično manj močna, celo njen gospodarski vpliv slabi, da o njeni vojaški moči sploh ne izgubljamo besed. EU bo morala dobro premisliti, kako naprej, zlasti po brexitu, če bo hotela ostati globalni igralec," je izpostavil.
Meni tudi, da lahko Slovenija kot aktivna članica, ki bo EU kmalu tudi predsedovala, prispeva, da Evropa naredi korak naprej k temu, da postane politično, gospodarsko in vojaško bolj povezana in bolj vpliven faktor v svetu v prid mirnega reševanja sporov.