Pahor je tovrstna srečanja označil za zelo pomembna, saj so zgradili takšno mero zaupanja, da lahko o vseh vprašanjih, tudi tistih, o katerih se ne strinjajo, odprto razpravljajo. "To se mi zdi v manj predvidljivem okolju velikega pomena," je dodal predsednik.
Kot je še povedal, sta Slovenija in Hrvaška izrazili podporo prioritetam avstrijskega predsedovanja EU, sta se pa po Pahorjevih besedah predsednika priporočila, da avstrijske oblasti o vprašanjih, ki so pomembna za njuni državi, vnaprej obvestijo in se o njih posvetujejo s predstavniki Slovenije in Hrvaške.
Vsi trije predsedniki prav tako podpirajo nedavne sklepe vrha EU, da je treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah unije. Pahor pa je ob tem opozoril, da bi lahko imeli kakršnikoli enostranski ukrepi glede migracij učinek domin. To bi bilo po njegovih besedah nevarno tako za EU kot tudi za krhanje zaupanja med državami, ki bi same začele iskati rešitve za težave, ki jih ne zmorejo rešiti same.
Ob tem je poudaril, da Slovenija dobro nadzoruje zunanjo schengensko mejo, zato ne vidi razloga, da bi Avstrija okrepila nadzor na skupni meji. "Slovenija kot sosednja država (...) utemeljeno pričakuje, da se bo Dunaj odrekel ukrepom," je dejal.
Kot je dodal, si to želi tudi zato, ker bi bila sicer Slovenija prisiljena v podobne ukrepe, "ne zato, ker ne nadzoruje svoje meje, ampak zato, ker mora poslati jasno sporočilo, da ne namerava postati žep za migrante".
Pomen schengenskega območja in varovanja zunanjih meja je izpostavil tudi avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, ki upa "da ne bo prišlo do učinka domin, saj menim, da bi bil neizbežen, če bi v eni ali drugi članici ubrali zelo restriktivno linijo".
Da tudi Hrvaška dobro varuje svoje meje, pa je poudarila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ob tem pa izrazila prepričanje, da se bo nadzor še izboljšal s približevanjem Hrvaške schengnu.
Dodala je, da Evropa ne sme pustiti državam, ki se spopadajo z večjim migracijskim pritiskom, da bi ostale same, in kot primer navedla zadnji migrantski val v Makedoniji pred tremi leti.
Vsi trije predsedniki so ob tem izpostavili pomen približevanja držav Zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam, saj bi sicer lahko po besedah van der Bellena nastal vakuum, ki bi ga zapolnili drugi in ne EU, kar ne bi bilo dobro.
Pozdravili so tudi makedonsko-grški dogovor o imenu nekdanje jugoslovanske republike, ki bo Makedoniji omogočil napredovanje na poti proti EU, hkrati pa opozorili na Bosno in Hercegovino kot državo, ki jo je treba posebej opazovati in ji pomagati na evropski poti.
Sicer pa so razpravljali še o vrsti drugih evropskih in mednarodnih vprašanj, vključno s pogajanji o brexitu, digitalizacijo EU, večletnim finančnim okvirom unije in razvoju odnosov med EU in ZDA.
Predsedniki pa se niso izognili niti bilateralnim odnosom, pri čemer je prednjačila arbitraža. Slovenija in Hrvaška ostajata vsaka na svojem bregu, Pahor pa je hrvaško kolegico prosil, naj se potrudi, kolikor je v njeni moči, da ne bi prihajalo do incidentov v Piranskem zalivu.
Ponovil je stališče, da je za Slovenijo spor o meji rešen, da ostaja zgolj vprašanje uresničitve arbitražne odločbe ter da je v pogovoru z odhajajočim premierjem Mirom Cerarjem poudaril svoje mnenje, da bi bilo bolje, da bi tožbo proti Hrvaški vložila nova vlada, ki bo imela polna pooblastila.
Grabar-Kitarovićeva pa je dodala, da upa, da bosta državi rešili vprašanje meje, k čemur ju zavezuje tudi skupna evropska prihodnost, in da bo nova slovenska vlada pripravljena sesti za pogajalsko mizo.
Nekaj besed so predsedniki namenili tudi obeleževanju 100. obletnice konca prve svetovne vojne v letošnjem letu, pri čemer so se pogovarjali o možnosti, da bi jo v drugi polovici leta obeležili skupaj.
Zvečer se bodo predsedniki v Slovenski filharmoniji udeležili tudi koncerta Mladinskega simfoničnega orkestra dežele Štajerske ob začetku avstrijskega predsedovanja Svetu Evropske unije.
