Revija Reporter
Svet

Ogenj v Parizu: slavna katedrala Notre Dame zagorela, zrušila sta se zvonik in streha (FOTO in VIDEO)

STA

15. apr. 2019 20:43 Osveženo: 6:50 / 16. 4. 2019

Deli na:

Katedrala Notre Dame v plamenih: zvonik in streha sta se zrušila.

Reuters

Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom. "Ponekod še tli, a je požar popolnoma pod nadzorom," so sporočili po poročanju medijev. Požar je izbruhnil v ponedeljek zvečer, okoli 23. ure so gasilci ocenili, da je struktura zgradbe, vključno z zvonikoma rešena.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je nekaj pred polnočjo na prizorišču požara potrdil, da so se izognili najhujšemu, vendar pa bitka še ni dobljena in bodo prihodnje ure kritične.



Zatrdil je tudi, da bodo spomenik obnovili. Že danes naj bi tako po vsej Franciji steklo zbiranje prostovoljnih prispevkov za obnovo enega od nacionalnih simbolov.

Zaenkrat ni znano, zakaj je začelo goreti, so pa na katedrali potekala obsežna obnovitvena dela, ki bi po oceni gasilcev lahko bila vzrok.

V požaru sta se zrušila 93 metrov visoki stolpič in streha katedrale iz 12. stoletja. V požaru ni bil nihče poškodovan.

Ravno minuli teden so s tega stolpiča, ki se je dvigoval nad križiščem transepta in glavne ladje, zaradi restavriranja odstranili 16 bronastih kipov. Namestnik pariške županje je povedal, da se je stolpič zrušil navznoter in da gasilci skušajo rešiti vsa tamkajšnja umetniška dela.


Tiskovni predstavnik katedrale Andre Finot je povedal, da je požar zajel leseno strukturo, ki podpira streho. "Vse gori," je dejal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zaradi požara odpovedal za danes načrtovan govor o ukrepih po razpravi, ki jo je sprožil v odgovor na proteste rumenih jopičev. "Kot vsi sodržavljani sem nocoj žalosten, ko vidim goreti ta del nas," je tvitnil predsednik, ki je s premierjem Edouardom Philippom in več ministri nato obiskal kraj požara.


Kraj požara je obiskala tudi županja prestolnice Anne Hidalgo. Prispel je tudi pariški tožilec, saj so že sprožili preiskavo požara. Območje okoli katedrale so zaprli. Več sto ljudi pa se je zbralo na bližnjih mostovih.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v izjavi požar v katedrali ocenil kot žalosten prizor. "Pariška katedrala pripada vsemu človeštvu in je navdihnila veliko pisateljev, slikarjev, filozofov in obiskovalcev z vsega sveta,"je še dejal Juncker.

"Notredamska katedrala v Parizu je katedrala celotne Evrope. Vsi smo danes s Parizom," je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Ameriški predsednik Donald Trump je v tvitu požar označil za groznega in svetoval, da bi pri gašenju uporabili vodna letala. "Treba je hitro ukrepati", je dodal.

Iz francoske škofovske konference so medtem sporočili, da "gori pomemben kraj katoliške cerkve".

Vatikan je katedralo označil za "simbol krščanstva v Franciji in drugje po svetu". V odzivu so zapisali še, da molijo za gasilce in vse, ki se trudijo, da bi dramatično situacijo obvladovali.

Katoliška cerkev v Sveti deželi prav tako izkazuje solidarnost z vsemi, ki se borijo z ognjem, hkrati pa upa, da ogenj ne bo povzročil večje škode. Izrazili so tudi upanje, da ogenj ni bil podtaknjen.

Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je ob požaru sporočila, da stoji Franciji ob strani pri rešitvi in obnovi katedrale, te "neprecenljive dediščine". Audrey Azoulay, generalna sekretarka Unesca, je dodala, da agencija spremlja napore za pogasitev požara, ki je zajel katedralo, ki je eden simbolov Pariza in Francije. V tvitu je še spomnila, da je bila notredamska katedrala na Unescov seznam kulturne dediščine uvrščena leta 1991.

Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. V notranjosti je med drugim eden največjih mozaikov na svetu, kjer je upodobljen Kristus z iztegnjenimi rokami.

Nazadnje je katedrala utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.

V sredini 12. stoletja se je pariški škof Maurice de Sully odločil za gradnjo nove bazilike po vzoru tiste iz Saint Denisa, kjer so grobovi francoskih kraljev. Dela so bila dokončana šele leta 1344. Do francoske revolucije se je cerkev imenovala Palais de la Cite. Napoleon jo je leta 1802 vrnil Cerkvi. Njeni prostori so bili priča številnim kronanjem, med drugimi so tu okronali Napoleona Bonaparteja.