miro cerar, kongres smc Svet24.si

Cerar razkril, kaj se mu je upiralo

Domen Kumer Svet24.si

Domen Kumer še ni prebolel izgube, izdal pa je ...

enakonočje Svet24.si

Pozor! Enakonočje prinaša lekcije za vse nebesne...

Frančiška Ćetković Svet24.si

Predsednica sindikata upokojencev: »To se pravi, ...

wyatt russell Odkrito.si

Wyatt Russell: Sin hollywoodskih zvezdnikov se je ...

nusa lesar Njena.si

Poslovila se je zaradi alergije

ksenija jan Njena.si

Šok za kmete: Na posestvu velik preobrat

Svet

Odzivi na Lenarčičev resor: "Neresna država, neresen resor"

Deli na:
Odzivi na Lenarčičev resor: "Neresna država, neresen resor"

Foto: Bobo - Stalni predstavnik Slovenije pri EU Janez Lenarčič.

Slovenija ne more biti zadovoljna z vlogo v novi evropski komisiji in resorjem slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča, je povzetek odzivov slovenskih medijev in družbenih omrežij na odločitev predsednice EK Ursule von der Leyen, da Lenarčiča predlaga za evropskega komisarja za krizno upravljanje.

Celo v koaliciji so glede Lenarčičevega resorja razdeljeni. V LMŠ in SD ocenjujejo, da je resor za krizno upravljanje, ki je dodeljen komisarskemu kandidatu iz Slovenije Janezu Lenarčiču, pomemben in ambiciozen. Iz drugih strank pa je slišati tudi kritike. Za DeSUS je to nepomemben resor, tudi po mnenju SMC ni v "top paketu". To pripisujejo tudi pomanjkanju politične teže kandidata.

"Neresna država, neresen resor," je dejal vodja SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, evropska poslanka iz SDS Romana Tomc pa pravi: "Očitno pa ni med najpomembnejšimi, saj ga je von der Leynova omenila med zadnjimi, brez vsebinskih pojasnil."  Da je "naša specifična teža v institucijah Evropske unije, razen v Evropskem parlamentu, zelo nizka, skoraj nič," ugotavlja poslanec NSi Jožef Horvat. "Ni nepomemben resor, zagotovo pa ni razvojni resor, resor, v katerem bi lahko Slovenija odločala ali vplivala na politiko Evropske komisije ali Evropske unije," komentira poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

Ni moč prezreti niti, da je sosednja Hrvaška, najmlajša članica EU, dobila dosti pomembnejši resor - hrvaška kandidatka Dubravka Šuica naj bi vodila resor za demokracijo. Sloveniji je za povrh pripadel le polovičen resor, kajti krizno upravljanje je polovica dosedanjega resorja, ki ga je v Junckerjevi komisiji vodil Ciprčan Hristos Stilianides. Ta je ob kriznem upravljanju bdel še nad finančnimi sredstvi za humanitarno pomoč.

Šarec: To je dober resor

Premier Marjan Šarec je danes ob robu uradnega obiska v Moskvi za slovenske novinarje komentiral tudi novico, da je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen slovenskemu kandidatu za komisarja Janezu Lenarčiču podelila resor za krizno upravljanje. Ocenil je, da gre za dober resor, ki razpolaga s precej velikim proračunom.

"Tukaj gre za neke vrste krizni menedžment, pod to se šteje tudi humanitarna pomoč, civilna zaščita, se pravi pomoč ljudem v nesreči, ob krizah. Slovenija je znana po tem, da ima dober sistem zaščite in reševanja, je znana po tem, da v krizah, ki zadenejo prebivalstvo, zelo dobro reagira, od nas se učijo tudi drugi. Verjamem, da bo slovenski komisar na tem področju lahko veliko pripomogel," je dejal Šarec.

Predsednik slovenske vlade ob tem ni želel komentirati razdelitve drugih resorjev v komisiji, predvsem dejstva, da je Hrvaška dobila podpredsedniško mesto, Madžarska pa resor širitve.

Vogon v Bruslju

Na družbenih omrežjih ni posebnega navdušenja nad Lenarčičevim resorjem. Zmerni komentatorji pozivajo, naj počakamo, kako se bo kot komisar obnesel in kaj naj bi njegov resor sploh počel, drugi opozarjajo, da gre za še en dokaz nepomembnosti Slovenije v evropski politiki. "Kaj točno je narobe s kriznim upravljanjem? Po čem točno modreci ocenjujejo, da bo Lenarčič slabši na tem področju od Violete Bulc na prometu ali še prej Potočnika na znanosti? Dajmo človeku šanso, naj se izkaže, ne ga vnaprej v drek tlačit," poziva novinar Dela Novica Mihajlović. V bran je komisarskega kandidata vzel tudi Matjaž Lulik: "Lenarčič je veliko bolj sposoben, kot g. Janez Janša.

"Srečno g. Lenarčiču, sicer pa še vedno menim, da bi v Bruselj morali poslati kakega izkušenega in zaslužnega politika, denimo g. Janeza Janšo. Šele potem bi lahko začeli upati na 'pomembne' resorje in nazive," o novici iz Bruslja pravi Blaž Podobnik.

Čisto poseben pogled ima na Lenarčiča tviteraš Gutsy aka Hrabri: "Lenarčič me spominja na one #hardcore birokrate iz Hitchikerja. Kaj so bili Vozoni al Vigoni." Don Amsel Redshield pa meni: "Dobili smo resor za krizno upravljanje. Mogoče pa ni tako iz trte izvito to krizno upravljanje. EU je na pragu krize (stečaja) in Lenarčič bo stečajni upravitelj."

Tviterašici stanki d je v oči padla zanimiva podrobnost: prvak SDS Janez Janša je izpostavil dosežek madžarskega komisarskega kandidata Lászla Trócsányija, ne pa tudi Lenarčiča. "Janša namesto za Lenarčiča navija za Madžara... svašta," je tvitnila.


"Vloga Slovenije v Bruslju je majhna"

Resor, ki naj bi ga v novi Evropski komisiji vodil komisar iz Slovenije Janez Lenarčič, nima večje politične teže, ocenjujeta analitik Luka Lisjak Gabrijelčič in Marko Lovec z ljubljanske FDV. Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem za krizno upravljanje, pa meni Tjaša Božič z Akademije za politični menedžment (APM).

Resor za krizno upravljanje, ki ga je nova predsednica Evropske komisije dodelila slovenskemu kandidatu za evropskega komisarja, ni resor z neko politično težo, ampak eden od resorjev, ki so verjetno pri porazdelitvi portfeljev ostali in jih je bilo treba napolniti, je za STA ocenil Lisjak Gabrijelčič.

Dodelitev tega resorja kandidatu iz Slovenije je po njegovem prepričanju relativen poraz za slovensko vlado, še posebej za premierja Marjana Šarca. "Vloga Slovenije v Bruslju je majhna," je dejal. To pa pripisuje dolgoletnemu pomanjkanju strateške politike in tega, "kaj počne Slovenija v Bruslju in znotraj EU".

Resorji, ki imajo v tem trenutku resno politično težo, so po njegovem predvsem trgovina, digitalizacija, širitev in zunanja politika. Zlasti pa resor za krizno upravljanje po njegovem ni resor s tako težo, kjer bi lahko bila vloga Slovenije kot take specifično poudarjena.

Vendar pa s stališča delovnih nalog resor vsekakor ni zanemarljiv in Lenarčiču dela zagotovo ne bo manjkalo, ocenjuje Lisjak Gabrijelčič. Obenem ni prepričan, da je slovenski kandidat za komisarja tip človeka, ki je primeren za vodenje resorja za krizno upravljanje: "Ta resor zahteva mnogo večje izkušnje pri kriznem managementu, zelo proaktivno politiko. To po mojem mnenju ni resor za človeka, ki je izrazito diplomat ali če želite birokrat."

Tudi po oceni Marka Lovca z ljubljanske Fakultete za družbene vede resor za krizno upravljanje še zdaleč ni najpomembnejši resor, tudi predstavljen je bil med zadnjimi. Pri tem Lovec poudarja, da komisarji zastopajo interese celotne EU in ne posamezne države članice, sta pa njihova nacionalnost in delo pomembna za identiteto države.

Razdelitev resorjev je po njegovem posledica politične kombinatorike, kjer so pomembni kriteriji pripadnost največjim transevropskim strankam (EPP, S&D in RE), velikost države in politični kandidati. Pri vseh treh kriterijih je Slovenija po njegovem padla na konec vrste: Lenarčič je in ni kandidat liberalcev, hkrati je LMŠ relativno nepomembna znotraj evropskih liberalcev.

"Iz predstavitve von der Leynove je bil razviden pomen, ki ga je pripisovala preteklim političnim izkušnjam, predvsem evropskim, posameznih kandidatov. Medtem je naš kandidat zgolj 'strokoven'," je opozoril Lovec.

Ocenjuje sicer, da je Slovenija prepoznana po določenih aktivnostih na področju postkriznega upravljanja in človekove varnosti, zato bi Lenarčičevo imenovanje lahko pripomoglo h krepitvi identitete na tem področju. Pri tem Lovec opozarja na pomanjkanje enotnosti EU na področju kriznega delovanja in mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost ukrepanja. "Ni ustreznih skupnih zmogljivosti za hitro in odločno ukrepanje, predvsem v varnostnem smislu. Več izkušenj, volje in zmogljivosti je na področju postkriznega upravljanja. Tu bo lahko Lenarčič igral določeno vlogo tudi v strateško pomembnih regijah, kot sta Zahodni Balkan in Bližnji vzhod," meni Lovec.

Da je Slovenija lahko zadovoljna z resorjem, ki ga je von der Leynova dodelila Lenarčiču, pa je ocenila Tjaša Božič, direktorica Akademije za politični menedžment (APM). Delo Lenarčičevega resorja bo med drugim pomembno za krepitev vloge EU v mednarodni skupnosti, ki bo zagotovo sodila med eno od prioritet Evropske unije. Krizno upravljanje in humanitarna pomoč sta namreč eni izmed orodij t.i. mehke moči, s katero se EU od nekdaj ponaša, in jo, ker ni vojaški akter, uporablja za dosego ciljev in vpliv v mednarodni skupnosti.

Res je, da gre za resor, ki se zdi za Slovenijo manj pomemben, a potrebno se je zavedati, da komisarji v Evropski komisiji ne predstavljajo držav članic, temveč zastopajo interese celotne EU. "S tega vidika smo z resorjem lahko zadovoljni," ocenjuje Božičeva.

Pozitivna vest je tudi, da je von der Leynova, kot je napovedala, pri snovanju nove, 27-članske komisarske ekipe upoštevala načelo uravnoteženosti spolov in poskrbela za najvišjo zastopanost žensk doslej. Zanimivo po njenem je tudi, da je v novi sestavi osem podpredsednikov, ki bodo odgovorni za prednostne naloge evropskih političnih usmeritev, med njimi pa je tudi kandidatka iz sosednje Hrvaške. Slovenija podpredsedniškega mesta tudi doslej še ni imela, je pri tem spomnila Božičeva.

loading...
Loading...