Ta je odstop zaradi starostne oslabelosti napovedal že v pogovoru s Petrom Seewaldom, objavljenem v knjigi Luč sveta. (Nemški novinar se z Josephom Ratzingerjem ni pogovarjal prvič. Tako sta nastali tudi knjigi Sol zemlje in nato še Bog in svet). Vprašal ga je, ali si predstavlja položaj, v katerem ima papežev odstop za primeren. »Da. Če papež pride do jasnega spoznanja, da fizično, psihično in duhovno nalogo službe na obvlada več, potem ima pravico in morda tudi dolžnost, da odstopi.« Poznavalci menijo, da bo to njegovo dejanje precedens, saj poslej mimo njega ne bo mogel noben papež. Vprašanje, komu neki naj papež izroči odstopno izjavo, je postalo brezpredmetno. Papež svoj odstop naznani sobratom (Cerkvi) in se izroči Bogu, je zapisal p. Branko Cestnik.
Čeprav je se je znal spustiti v kompleksne filozofske razprave, je kot katehet znal preprosto in nazorno razložiti verski nauk. Ratzinger se je rodil aprila 1927 v kraju Marktl na Bavarskem. Ko srednješolca so ga v zadnjih mesecih druge svetovne vojne vpoklicali v vojsko. Z bratom Georgom sta bila leta 1951 posvečena v duhovnika, dve leti pozneje je doktoriral in bil nato profesor dogmatike v Freisingu, Bonnu, Münstru, Tübingenu in v Regensburgu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu. Leta 1981 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za prefekta kongregacije za nauk vere, leta 2005 pa so ga kardinali izvolili za 265. papeža Katoliške cerkve.
Po poročanju spletne strani Družine imajo italijanski in ameriški vatikanisti trenutno na seznamu deset kardinalov, ki bi bili lahko izvoljeni za novega poglavarja Katoliške cerkve; kot »papabile« veljajo: sedemdesetletni Angelo Bagnasco iz Italije, triinšestdesetletni Timothy Dolan iz Združenih držav Amerike, oseminšestdesetletni Kanadčan Marc Ouellet, ki deluje v Vatikanu, sedemdesetletni Italijan Gianfranco Ravasi, prav tako dejaven v rimski kuriji, devetinšestdesetletni Leonardo Sandri iz Argentine, dejaven v Vatikanu, triinšestdesetletni Odilo Scherer iz Brazilije, oseminšestdesetletni Christoph Schönborn iz Avstrije, enainsedemdesetletni Angelo Scola iz Italije, petinpetdesetletni Luis Antonio Tagle s Filipinov in štiriinšestdesetletni Ganec Peter Turkson, ki deluje v rimski kuriji.
Konklave, v katerem bodo kardinali, ki so mlajši od 80 let – med njimi je tudi dr. Franc Rode –, volili novega papeža, bodo med 15. in 20. dnem po izpraznitvi Petrovega sedeža. Kardinal Rode je za Radio Ognjišče glede lobiranja med kardinali dejal, da jo o tem zdaj še težko govoriti. »Za zdaj ni bilo časa za kakšne načrte o prihodnosti, ni bilo osebnosti, ki bi se posebno izpostavljale ali celo ponujale svojo kandidaturo. Ne vidim nobene strategije, ki bi jo izvajala ta ali ona vplivna skupina. Tudi kakšnega lobiranja še ni videti. Bo pa do tega prišlo v naslednjih tednih. Obetajo se nam zanimivi časi.«
Izjave o papežu Benediktu XVI.
Dr. Robert Petkovšek, profesor na ljubljanski teološki fakulteti: »Odstop ni presenetljiv, saj je bil Benedikt XVI. papež presenečenj, ki si je vedno upal storiti, česar si drugi niso, pa ne zato da bi izzival, ampak v gotovosti globoke evangeljske vere in čiste teološke intuicije. Oznaka 'konservativen' zato zanj ne velja; časa ni niti strahopetno zaviral niti brezglavo prehiteval; hotel je le biti ponižen služabnik resnice v času, ki je resnico odvrgel na smetišče zgodovine.«
Kardinal dr. Franc Rode: »S čim me je nagovoril? Predvsem s svojo ponižnostjo, preprostostjo, iskrenostjo, pa tudi z izredno bistrostjo in široko izobrazbo. Vselej je bilo prijetno z njim. Vedno ko sem odhajal od njega, sem se čutil bogatejšega, bil mi je svetel zgled duhovnika in poštenega intelektualca.« (Radio Ognjišče)
Dr. Marko Kerševan, sociolog religije: »Kot prefekt kongregacije za nauk vere, naslednice nekdanje inkvizicije, ki jo je vodil vse od leta 1981, je bil Ratzinger več čas pontifikata Janeza Pavla II. drugi najpomembnejši človek v Vatikanu. V celoti gledano pomeni njegov pontifikat umirjeno in konservativno, a razmeroma kratkotrajno nadaljevanje dolgega pontifikata Janeza Pavla II.« (Delo)