Obama je izrazil prepričanje, da je dogovor o davkih in proračunski porabi mogoče doseči do božiča, s čimer bi se ZDA izognile t. i. fiskalnemu prepadu. Januarja poteče veljavnost davčnih olajšav, sprejetih v času predsednika Georgea Busha mlajšega, za vse Američane, v veljavo pa bodo stopili avtomatični varčevalni ukrepi.
O teh varčevalnih ukrepih so se v Washingtonu dogovorili že lani, ko so republikanci izsiljevali Belo hišo z blokado zvišanja meje javnega dolga. Obama je takrat popustil pri podaljšanju davčnih olajšav za bogate in privolil v varčevalne ukrepe. Republikanci so takrat slavili zmago, vendar pa so se obenem zapletli v zanko.
Računali so, da bo na predsedniških volitvah zmagal njihov kandidat in da bodo zlahka spet podaljšali davčne olajšave za vse ter uvedli dodatne. Avtomatično zmanjšanje porabe bi pustili pri miru, razen porabe za vojsko, kjer bi zmanjšanje preprečili. Vendar pa je na volitvah zmagal Obama, demokrati pa so si utrdili večino v senatu in postali še bolj odločni pri vztrajanju, da podaljšanja davčnih olajšav za posameznike, ki zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto, ne bo.
Republikanci so konservativnemu ideologu Groverju Norquistu podpisali zaprisego, da ne bodo nikoli povišali nobenih davkov niti za en cent in za zdaj še vztrajajo pri olajšavah tudi za bogate. Čeprav se že kažejo znaki razkola, saj je nekaj njihovih senatorjev in kongresnikov izjavilo, da jih prisega Norquistu ne zavezuje več.
Za razliko od prejšnjih let so demokrati tokrat enotni in so politično v boljšem položaju. Če ne bo dogovora, bodo januarja davki porasli za vse, demokrati pa bodo potem prišli na dan s predlogom o znižanju davkov za srednji razred, ki ga bo politično nemogoče zavrniti. Poleg tega je za republikance pomembno, da se poraba za vojsko ne zmanjša, kar se bo brez dogovora januarja zgodilo.
Obama se je odločil, da bo za davke in porabo nadaljeval s kampanjo, podobno predvolilni. Včeraj se je obkrožil z ljudmi, ki so povedali, kako jih bo povišanje davkov prizadelo, Bela hiša pa je odprla nov naslov na twitterju (My2K), s katerim poziva Američane, naj pritisnejo na kongresnike.
Iztek veljavnosti davčnih olajšav bo povprečno štiričlansko družino obremenil z okrog 2200 dolarji več na leto. Obama bo o nujnosti dogovora in potrebi po višjih davkih za bogate zaradi zmanjšanja proračunskega primanjkljaja govoril tudi z direktorji največjih ameriških korporacij, kot so Goldman Sachs, Coca Cola, Macy's, Caterpillar, Pfizer, Marriott, AT&T in druge.
Danes bo Obama v Beli hiši gostil na kosilu poraženega republikanskega predsedniškega kandidata Mitta Romneyja. Kosilo bo zaprto za javnost. Obama želi od Romneyja slišati predloge za uravnoteženje javnih financ, sestanek pa je napovedal že takoj po zmagi na volitvah 6. novembra. V petek bo predsednik odpotoval med volivce v Pensilvanijo in nadaljeval s pritiskom na republikance.