Bela hiša je na kratko sporočila, da je Obama Netanjahuja seznanil s potekom pogajanj v Ženevi in poudaril, da ostaja trdno odločen, da Iranu prepreči pot do jedrskega orožja. Obama je Netanjahuju dejal, da je to cilj pogajanj v Ženevi med Iranom in med šesterico velesil - ZDA, Rusijo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo.
V petek je v Ženevo pripotoval tudi ameriški državni sekretar John Kerry in dejal, da šesterica opravlja pomembno delo in se veseli poskusa premostitve nekaterih razlik. "Rad bi poudaril, da so na mizi še vedno številne zelo pomembne nerešene zadeve," je dejal Kerry in napovedal nadaljevanje pogajanj ter srečanje z iranskim kolegom Džavadom Zarifom. V Ženevo pa bo danes pripotoval tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.
Netanjahu je v Jeruzalemu ostro napadel ZDA in evropske države z izjavo, da Iranu ponujajo "posel stoletja", ker bo dobil začasno ukinitev določenih sankcij v zameno za delno opustitev jedrskega programa in obljubo, da ga ne bo poskusil razširiti. Poleg Izraela je do možnosti olajšanja sankcij Iranu kritična tudi ameriška zaveznica Saudska Arabija.
Obama je v četrtek na televiziji NBC dovolil možnost, da Iran dobi zelo zmerno olajšanje sankcij, če bo najprej ustavil napredovanje svojega jedrskega programa. Kljub temu bodo ZDA ohranile jedro sankcij in dodale nove, če bo to potrebno.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je v petek zavrnil Jeruzalem in Riad, da so kritike nečesa, o čemer se v Ženevi šele pogovarjajo, prezgodnje. Tudi Earnest je zagotovil, da se ZDA in Izrael popolnoma strinjata, da Iran ne sme priti do jedrskega orožja.
Bela hiša želi skupaj z Evropo dati diplomaciji priložnost za uspeh, vendar pa ima Obama težave tudi doma. Kongres je v ZDA skoraj podaljšana roka Izraela in v pripravi so nove sankcije za Iran mimo administracije. Predstavniški dom kongresa je že julija potrdil dodatne sankcije na prodajo iranske nafte, ki se sedaj pripravljajo tudi v senatnem odboru za bančništvo.
Nekateri kongresniki želijo dodati še več sankcij v predlog zakona o obrambnem proračunu, o čemer se bodo pogajali decembra. Podobno kot kongres na administracijo pritiskajo tudi proizraelske lobistične organizacije, ki so prav tako proti vsakemu popuščanju sankcij, dokler se Iran ne odpove jedrskemu programu. Vendar pa tudi Obama Iranu priznava pravico do miroljubne uporabe jedrske energije in problem je v tem, kako zagotoviti, da Iran ne bo šel predaleč.
Ameriški mediji poročajo, da se v Ženevi govori o predlogu po katerem bi Iran omejil bogatenje urana na raven, ki bo precej nižja od tiste, ki je potrebna za jedrsko bombo oziroma do stopnje, ki je uporabna za elektrarne. Iran naj bi se odpovedal tudi uporabi določenega dela centrifug in delu že proizvedenega jedrskega materiala. V zameno pa bi mu lahko malce olajšali sankcije.