O dopustnosti tožbe proti Hrvaški zaradi LB danes pred ESČP

Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje.

Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Med njimi je več takih, ki so še vedno aktivna in pomembna za hrvaško gospodarstvo, od naftnega podjetja Ina do IPK Osijek in Belje, ki sta pomemben del koncerna Agrokor.

Terjatev naj bi bilo za najmanj 429,5 milijona evrov. Toliko je tudi zahtevek Slovenije za pravično odškodnino.

Predstavitev argumentov pred 17-članskim senatom ESČP, v katerem sta tudi sodnika iz Slovenije in Hrvaške, se bo v Strasbourgu začela ob 9.15, trajala pa naj bi največ do 11.15. S polurno predstavitvijo bo začela Hrvaška, nato bo na vrsti Slovenija. Sledila bodo vprašanja sodnikov in nato po nekajminutni prekinitvi za pripravo stališč še odgovori in zaključne besede obeh strani.

Sodniki naj bi se nato umaknili v odločanje o tem, ali je tožba Slovenije sprejemljiva ali ne. Lahko bi se odločili tudi, da odločitev o pristojnosti sodišča združijo skupaj z vsebinskim presojanjem zadeve. Odločitev bi lahko sprejeli že danes, čeprav je bolj verjetno, da jo bodo na kateri od naslednjih sej.

Hrvaška slovenska stališča zavrača, ker da je LB državna banka in da Slovenija s to tožbo pravzaprav želi kompenzirati izplačila varčevalcem zaradi primera Ališić. ESČP je leta 2015 že zavrnil individualno tožbo LB zaradi terjatev do hrvaških podjetij, ker da gre za državno banko. Zato je Slovenija potem sprožila meddržavno tožbo.

V Ljubljani trdijo, da LB ni državni organ, ki torej ne bi mogel sprožiti pritožbe pred ESČP, ampak da še vedno deluje kot samostojna pravna oseba, ki pa je pač v državni lasti. Kot pravna oseba v Evropi pa mora imeti tudi možnost mednarodne zaščite, če nacionalno pravosodje - torej hrvaško - krši njene pravice po Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

Če bo ESČP prisluhnil slovenskim stališčem, je pričakovati nadaljevanje vsebinskega presojanja primera, kar bo zagotovo trajalo več mesecev, če že ne let. O nasprotnem primeru pa v Ljubljani niti še ne želijo razmišljati.