Marko Osolnik
Nova sila v Aziji: Na ruševinah Rusije se rojeva Turan
Ruska agresija zoper Ukrajino je v mnogočem predrugačila globalno skupnost; povzročila je tudi skokovito rast cen energentov in hrane, ohromila delovanje raznih mednarodnih organizacij in integracij, predvsem pa bo neizogibni zlom poskusa obnove (veliko)ruskega imperija zelo verjetno znatno okrepil nekatere tradicionalne rivalke Rusije v Evraziji. Med njimi je na prvem mestu brez dvoma 83-milijonska Turčija, naslednica stare muslimanske velesile osmanskega imperija (uradni naziv: Vrhovna osmanska država), ki se je na vrhuncu svoje moči v drugi polovici 16. stoletja razprostiral na velikanskih območjih Evrope, Azije in Afrike.
Profimedia
Danes se ruski in turški interesi v Jugovzhodni Evropi neposredno križajo zlasti v Bosni in Hercegovini: uradna Moskva je glavna zaščitnica Republike srbske, uradna Ankara pa takšno vlogo igra v razmerju z muslimanskimi Bošnjaki, ki so dominantni v Federaciji BiH.
Turki v zadnjih mesecih intenzivno dobavljajo sodobno oborožitev in vojaško opremo tudi Kazahstanu, za katerega številni poznavalci predvidevajo, da bi bil lahko naslednja tarča ruske »specialne vojaške operacije«.
Naraščajoča moč Turčije in vnovični vzpon panturških teženj sta v zadnjih letih močno zbližala tradicionalna turška rivala – Rusijo in Iran.
V vojni v Gorskem Karabahu leta 2020 je azerbajdžanski zaveznik Erdogan posredno premagal armenskega podpornika Putina.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
