Čeprav so agresijo Armenije na sosednjo državo obsodile številne države, tudi EU, se ni spremenilo nič, kajti Armence v njihovi agresiji podpira Rusija. Tudi v slovenskih medijih o tej agresiji praktično ni bilo novinarskih zapisov.
Armenska agresija na Gorski Karabah je ena najstarejših še trajajočih na post sovjetskem prostoru, o številnih incidentih s smrtnimi žrtvami pa poročajo zgolj in samo človekoljubne organizacije in morda kak evropski ali ameriški medij.
Armenske vojaške in paravojaške enote, oborožene predvsem z arzenalom orožja še iz sovjetskih časov, Putinova Rusija pa jih oskrbuje tudi z najnovejšo vojaško tehniko, so v začetku tega meseca znova udarile na civilne objekte. V noči na 4, julij, ko so v ZDA odmevale salve v počastitev Dneva neodvisnosti, je armenska soldateska cevi svojih 82 in 120 mm minometov usmerila na vasico Alkhanli v Gorskem Karabahu. Granate so razdejale vasico, v ruševinah ene od porušenih hiš pa sta umrli 2 letna Guliyeva Zahra in njena 50 letna babica Allahverdiyeva Sahiba.
Na agresijo Armenije proti Azerbajdžanu in njene posledice so razpravljali na številnih mednarodnih dogodkih, vključno s poletno sejo PACE, ki je potekala konec junija 2017, in opozorila na vplivne mednarodne organizacije.
»Mednarodna skupnost ne sme ostati strpna do takšnega krutega, neusmiljenega in nečloveškega ravnanja s civilnim prebivalstvom. Azerbajdžani želijo tudi živeti v miru s ponovno vzpostavitvijo kršenih pravic,« je v svojem pismu po zadnjem armenskem napadu na azerbajdžanske civiliste, zapisala varuhinja človekovih pravi Azebajdžana Elmira Suleymanova.
Da gre za še en zločin v verigi vojaške agresije, etničnega čiščenja in terorističnih dejanj, ki jih je Armenija nad Azerbajdžanom izvaja že več kot 25 let in je doslej zahtevala na tisoče življenj nedolžnih ljudi, povzročila množično kršenje človekovih pravic, popolno uničenje zgodovinskih, verskih in kulturnih spomenikov, ki spadajo v svetovno kulturno dediščino, je se zapisala Suleymanova.
Na zadnji napad armenske vojske se je z odprtim pismom odzvala tudi poročevalka Evropskega parlamenta za Azerbajdžan Norica Nicolai, s podpredsednikom Evropskega parlamenta Ryszardom Czarneckijem izjavila: »Nesprejemljivo je ubijanje civilistov, žensk in otrok in ga je treba nemudoma ustaviti! Gre za barbarsko dejanje armenskih oboroženih sil, ki so se s težkim orožjem znesle nad azerbajdžanskimi civili v vasi Alkhanli«.
Ob koncu pisma mednarodni skupnosti Suleymanova poziva svetovne voditelje, vplive mednarodne organizacije za zaščito in spodbujanje človekovih pravic, miroljubnike, da obsodijo in si odločno skupno prizadevajo za ukrepe, katerih cilj je odpraviti dolgotrajno armensko agresijo proti Azerbajdžanu, osvoboditi okupirana ozemlja države, obnoviti priznane meje ZN in ozemeljsko celovitost azerbajdžanske države, predvsem pa vrniti sto tisoč notranje razseljenih oseb nazaj na njihove domove.
