Marca letos so mediji objavili novico s kongresa nemških socialdemokratov. Ustoličenje nove zvezde nemške levice Martina Schulza, nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta, so počastili z naslovom »Stoodstotni« Schulz vrača upanje SDP. Levičarski mesija je svoj polom dočakal na jesenskih nemških volitvah.
V novi maniri evropskih politikov, ki je dobro znana tudi v naših logih, ni odstopil. Nasprotno, začel je groziti. »Zahtevam novo ustavno pogodbo, s katero bomo ustanovili Združene države Evrope. Države, ki ne bodo ratificirale pogodbe, bodo avtomatičnoo zapustile Evropsko unijo.« S temi besedami je v začetku meseca kot pogajalsko izhodišče grobarki Evrope Angeli Merkel pogojeval vstop v koalicijo.
Ko sem v začetku leta pisal o tem, da se je EU popolnoma izrodila in iz organizacije, ki naj bi temeljila na krščanskih tradicijah Evrope, postala neomarksistični projekt s ciljem vzpostavitve Združenih socialističnih republik Evrope – ZSRE, je marsikdo zmajeval z glavo. Podobno je bilo, ko sem prvič omenil vse močnejše tendence po vzpostavitvi četrtega rajha.
Po nedavnih javnih in zelo odkritih izjavah Schulza pa je verjetno vsakomur jasno, kam pelje ta voz. Federalna Evropa je pot do četrtega rajha, Velike Nemčije s kolonialno periferijo. A Schulzu velja »zahvala«. Javno je potrdil tisto, na kar smo opozarjali in bili večkrat brez argumentov zavrnjeni kot promotorji »teorije zarote«. Njegove besede je podprl tudi strankarski kolega in aktualni nemški zunanji minister Gabriel. Lahko zapišem, da gre za končno empirično potrditev naših ugotovitev.
Ideja svobodne Evrope, Evropska unija je ugrabljena in ukradena. Ugrabili so jo ideološki nasprotniki same ideje. Iz krščanske podstati Evrope vse bolj delajo neomarksisitično internacionalo, v kateri so njihovi glavni zavezniki še eni totalitaristi, islamisti. Ugrabili so jo evrobirokrati na čelu z Evropsko komisijo, ki sploh ne skrivajo več svojega hrepenenja po vedno večji moči.
Jemljejo si pravico, da čedalje bolj odločajo o vseh aspektih našega življenja. Od določanja velikosti kumaric do tega, ali sta kranjska čebela ali teran slovenska, in do najbolj norega, koliko nezakonitih migratov, Afričanov, islamistov in drugih kulturološko popolnoma nepovezovalnih posameznikov moramo sprejeti in naseliti v naših državah.
Vso to multikulti norost so zapakirali v načelo solidarnosti. Jaz sem solidaren s prebivalci Afrike, z muslimani v njihovih deželah in podpiram to, da jim pomagamo pri razvoju njihovih držav v skladu z našimi zmožnostmi. Zavračam pa uvažanje in prisilno naseljevanje, ki postaja vedno večje varnostno tveganje in grožnja nam, lokalnim prebivalcem.
Islamistična invazija, ki so jo podpirale švedske levičarske vlade, pa je pripeljala do tega, da je Švedska danes »propadla država«.
Čas in energijo naj mastno plačani evrobirokrati posvetijo nam, državljanom in našim otrokom. Zakaj ne promovirajo večjih družin, nas Slovencev, Evropejcev, ampak dajejo prednost prišlekom s popolnoma nekompatibilno kulturo. Kajti za pogled, kam to vodi, se lahko ozremo na Švedsko, skandinavsko državo, ki je slovela po svoji naprednosti, socialni državi in enakosti med spoloma.
Islamistična invazija, ki so jo podpirale švedske levičarske vlade, pa je pripeljala do tega, da je Švedska danes »propadla država«. Na Švedskem je več kot 100 t. i. no go con, več kot polovico kaznivih dejanj povzročijo nezakoniti migranti, skupinska migrantska posilstva Švedinj so del vsakdana. Reševalci si upajo v no go cone samo s čeladami, neprebojnimi jopiči in ob spremstvu policije. Švedske, kot smo jo poznali, ni več, postala je Švedistan. Na poti tja je tudi marsikatera zahodna država.
Ob obtoževanju o »teorijah zarote« bi še bralce spomnil, da je pred leti Mihail Gorbačov javno opozoril, da evropski birokrati vse bolj poskušajo vzpostaviti evropsko Sovjetsko zvezo in da je to po njegovem mnenju velika napaka. Takšna neosocialistična tvorba po vzoru propadle Sovjetske zveze ali Jugoslavije je zanesljivo obsojena na neuspeh.
Največja norost pri vsem tem pa je, da socialistom pri vsem tem slepo pomagajo predstavniki Evropske ljudske stranke, ki se navzven razglašajo kot zagovorniki antično-judovskih-krščanskih korenin Evrope, v praksi pa podpirajo njeno islamizacijo.
Seveda ne vsi, na čelu svetlih izjem sta Madžarska in Poljska, ki sta se znašli sedaj tudi na Evropskem sodišču. Suvereni državi, ki sta prostovoljno vstopili v EU, »špecajo« pred sodiščem evrobirokrati na čelu z Evropsko komisijo zato, ker ne želita sprejeti vsiljenih migrantskih kvot.
Takšna ugrabljena in ukradena Evropska unija ni unija, za katero smo tudi Slovenci glasovali na referendumu leta 2003. Takšna degenerirana Evropska unija je obsojena na umiranje na obroke.
Počasi lahko pričakujemo, da se bodo evrobirokrati ZSRE spomnili, da poleg migrantskih kvot potrebujemo še petletke, cenzuro, skupna šolska jedra, pa kolektivizacijo, agrarno reformo, nacionalizacijo in na koncu še delovna taborišča za tiste, ki bomo temu nasprotovali. Kot vemo, imajo socialisti, naj si bo sovjetski, nemški ali slovenski, s tem velike izkušnje.
Ob vsem tem se seveda zastavlja vprašanje, kje je Slovenija in kam nas vodijo. Evropska komisija nas s svojimi predstavništvi in financiranjem multikulti agende poskuša uspavati, vendar ji to ne bo uspelo. Del slovenske politike še kar sanja o francosko-nemškem vlaku in o tem, da moramo biti del jedra EU ter tega federalnega spačka.
Del politike se izogiba jasnemu opredeljevanju do tega vprašanja, zato bo volilna kampanja naslednje leto odlična priložnost za nas državljane, da izvemo, kdo podpira program ugrabitve in utopitve Slovenije v ugrabljeni in ukradeni Evropski uniji. Če bo Schulzev načrt izveden, sem prepričan, da bomo takšno ZSRE z lahkoto zavrnili na referendumu.
Slovenija in Slovenci se moramo učiti od drugih in preprečiti, da se kaj takšnega lahko pripeti pri nas. Upor vsiljevanju zgrešenih politik EU je eden izmed ključnih ukrepov. Evropska delitev na izgubljeni Zahod in ozaveščeni Vzhod je vse bolj očitna. Nam preostane samo še poskus ozaveščanja izgubljenega Zahoda, če nam to ne uspe, pa pridružitev ozaveščenemu Vzhodu.
KOLUMNE IZRAŽAJO STALIŠČA AVTORJEV IN NE NUJNO UREDNIŠTVA REPORTERJA.