Breivik je v bombnem napadu v Oslu in strelskem pohodu na otoku Utoya julija 2011 skupno umoril 77 ljudi. Kot je takrat pojasnil, je napade storil zato, da bi preprečil "muslimansko invazijo" na Norveško.
"Iz varnostnih razlogov smo zavrnili pošiljanje nekaterih Breivikovih pisem. Gre za okoli 220 pisem," je AFP povedal tiskovni predstavnik uprave zapora Yling Faeste.
"Nadziramo njegovo komunikacijo in ne smemo mu dovoliti, da bi zgradil mrežo, ki bi lahko storila še več zločinov," je dodal, a vsebine pisem ni želel razkriti.
Sedaj 35-letni Breivik je 22. julija 2011 storil najhujši pokol na Norveškem po drugi svetovni vojni. Po tem, ko je v bombnem napadu na vladna poslopja v Oslu umrlo osem ljudi, se je odpravil na otok Utoya blizu prestolnice, kjer je izvedel še strelski pohod na udeležence tabora podmladka takrat vladnih laburistov, v katerem je umrlo 69 ljudi.
Avgusta 2012 je bil obsojen na 21-letno zaporno kazen, bi pa lahko bila njegova kazen še podaljšana, v kolikor bi pristojni presodili, da predstavlja grožnjo družbi.
Breivik sedaj trdi, da se je "spreobrnil" v demokracijo, in da želi ustanoviti politično stranko, v kateri bi promoviral svoje ideje, ne da bi se zatekal k nasilju. Kot je še dodal, ga je k preobratu navdušil volilni uspeh neonacistične stranke Zlata zora v Grčiji.