S tem se je odprla pot za novo konservativno vlado, v kateri bo prvič v zgodovini te bogate skandinavske države populistična stranka, ki nasprotuje priseljevanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. To so bile sicer prve volitve od julija 2011, ko je skrajni desničar Anders Behring Breivik ubil 77 ljudi.
Erna Solberg se je po objavi prvih projekcij v ponedeljek zvečer poudarila, da gre za "zgodovinsko volilno zmago" desnice in se zavezala, da bo sestavila novo vlado. "Volivci so imeli na izbiro 12 let rdeče-zelene koalicije ali novo vlado - volivci so izbrali nas," je dejala pred zbranimi navdušenimi predstavniki stranke.
Povedala je tudi, da je po telefonu čestitala vodjem strank, potencialnih koalicijskih partnerk, in da jih je povabila na pogovore. Ob oddaji glasu je sicer v ponedeljek napovedala, da imajo "štiri, pet tednov za oblikovanje nove vlade".
Premier Stoltenberg je priznal poraz in napovedal, da bo odstop svoje vlade ponudil po predstavitvi proračuna 14. oktobra, ko bo jasno, ali obstaja parlamentarna podlaga za novo vlado.
Štiri stranke desnice so dobile udobno večino 96 poslanskih mest v 169-članskem parlamentu, kažejo projekcije po preštetju 97 odstotkov glasov.
Stoltenbergova vladna koalicija, ki je na oblasti od leta 2005, je dobila samo 72 sedežev, potem ko jih ima sedaj 86. Eno poslansko mesto je dobila neodvisna stranka Zelenih, za katero bo to prvo poslansko mesto. Stoltenberg je priznal, da jim ni uspelo doseči cilja, da bi dosegli tretjo zaporedno zmago, da pa so dosegli spoštljiv rezultat in da so njegovi laburisti največja stranka v državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Za volilni izid sta po njegovem bila pomembna dva dejavnika - močna želja po spremembi, saj je v norveški politiki osem let dolga doba, pa tudi to, da so mnogi privrženci laburistov ostali doma.
Stranke desnice bodo šele morale oblikovati vladno platformo, saj gre za zelo raznorodne stranke, ki ne soglašajo o vrsti vprašanj, kot so priseljevanje in klimatske spremembe. Med stranke desnice sodijo namreč tako konservativci kot desna populistična Stranka napredka in dve desnosredinski stranki - liberalci in krščanskimi demokrati.
V opoziciji od nastanka pred 40 leti, Stranka napredka, je že obljubila resna pogajanja. Njen vodja Siv Jensen je tudi obljubil, da bodo pustili močan pečat na vladni program. V predvolilni kampanji je obljubljal zaostritev imigracijske zakonodaje in azilne politike ter večjo porabo sredstev, ki jih država dobi z nafto in zemeljskim plinom.
Kljub razburjenju zaradi poboja 77 ljudi pred dvema letoma - večina ubitih najstnikov je bila podpornikov laburistov, Breivik, član stranke do leta 2006, pa je na sojenju izpostavljal svojo nacionalistično propagando - tako sedaj zgleda, da bodo Norvežani dali priložnost tej stranki, da vstopi v vlado.
Stranka je sicer dejanje Breivika obsodila in nekoliko utišala svojo protiislamsko retoriko, kljub temu pa še naprej zagovarja zelo restriktivno politiko do priseljencev, ki jih je lani v državo prišlo okoli 70.000, od tega 25.000 izven Evrope.
Po uradnih projekcijah je Stranka napredka dobila 29 poslancev, kar je 12 manj kot jih je dobila leta 2009. Bo pa ta desna populistična stranka neizogibna koalicijska partnerka Konservativne stranke, ki je dobila 48 sedežev, kar je 18 več kot v sedanjem parlamentu. Ostali dve desni stranki bosta z 19 sedeži lahko podpirali vlado, ne da bi nujno bili del koalicije.
Kljub volilnemu porazu pa Stoltenbergovi laburisti ostajajo največja stranka v parlamentu s 55 sedeži. V primeru neenotnosti na desnici bi lahko ostala na oblasti na čeli manjšinske vlade, še navaja AFP. Končne izide bodo objavili danes.
