Norveška se spominja 77 žrtev Andersa Breivika

Informacijski center so včeraj odprli v pritličju vladnega poslopja v Oslu, ki ga je Breivik pred štirimi leti skušal uničiti s silovito bombno eksplozijo. S tamkajšnjo razstavo želijo norveške oblasti vzgajati proti ekstremizmu.

"Informacijski center bo znanje širil na način, da bomo zaščiteni pred sovraštvom, nasiljem in terorizmom," je ob njegovem odprtju pred okoli 200 zbranimi izjavila v črno oblečena norveška premierka Erna Solberg. Pred tem je spomnila, je teror v Evropi, v Koebenhavnu in Parizu, letos znova udaril, ta teden pa je udaril še po mladih v Turčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Včeraj odprta razstava je na Norveškem že vnaprej sprožila čustvene pomisleke, saj so na njej na ogled nekateri redki predmeti, ki jih je med napadom 22. julija 2011 uporabil Breivik. Med njimi so slabo razpoznavni ostanki dostavnega vozila, v katerem je skril bombo, ponarejena osebna izkaznica in insignije, s katerimi se je na otoku Utoya, kjer je pobil več deset članov podmladka laburistične stranke, izdajal za policista.

A predstavnica podporne skupine preživelih in svojcev žrtev Lisbeth Kristine Royneland, ki je na Utoyi sama izgubila 18-letno hčer, je včeraj poudarila, da pri razstavi nikakor ne gre za tempelj desničarskega ekstremizma. "Zaradi medijskega pisanja so seveda bili skeptiki, a odzivi so zelo pozitivni," je po ogledu centra, kjer je bilo včeraj tudi kakih 500 prizadetih v tragediji, izjavila Roynelandova.

Predsednik norveškega parlamenta Olemic Thomessen in predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Anne Brasseur pa sta se ob slovesnosti v spomin na žrtve brutalnih napadov v Oslu zavzela za to, da se 22. julij razglasil za evropski dan žrtev zločinov iz sovraštva, so sporočili iz Sveta Evrope.

"Od tragičnih dogodkov v Oslu in Utoyi so minila štiri leta. Realnost, s katero smo soočeni danes, pa je veliko bolj zaskrbljujoča, kot smo si mislili pred štirimi leti. Sovraštvo in nestrpnost sta se v Evropi še bolj razširila, čeprav v naših demokratičnih družbah zanju ne bi smelo biti prostora," sta poudarila Thomessen in Brasseurjeva.

Kot sta dodal, je evropski dan potreben, da se izrazi solidarnost z vsemi, ki so bili žrtve zločinov iz sovraštva, in da se ljudi usposobi, da bodo prepoznali te kršitve človekovih pravic in promovirali prizadevanja za boj proti sovraštvu.

Desničarski skrajnež Breivik, ki naj bi se boril proti večkulturnosti in invaziji muslimanov, je v terorističnih napadih pred štirimi leti ubil 77 ljudi. Osem jih je umrlo v eksploziji bombe v bližini vladnih poslopij v Oslu, ostali pa kasneje, ko je začel streljati na shodu podmladka laburistične stranke na otoku Utoya.

Sodišče je Breiviku izreklo najvišjo možno kazen na Norveškem, 21 let zapora, ki pa mu jo bodo pristojni organi lahko podaljšali, če bo po njihovi oceni še predstavljal grožnjo. Sam ni dejanja nikoli obžaloval.