Nemško vohunjenje za NSA trese koalicijo Merklove

V Nemčiji že več kot leto dni poteka parlamentarna preiskava o očitkih, da so obveščevalci BND sodelovali z NSA in zanjo zbirali podatke, tudi s prisluškovanjem. Po najnovejših razkritjih nekateri poslanci sedaj od vlade zahtevajo, naj razkrije seznam iskalnih nizov oziroma t. i. selektorjev - številk mobilnih telefonov in naslovov elektronske pošte, ki so bili predmet nadzora BND.

Vodja SPD Sigmar Gabriel in generalna sekretarka stranke Yasmin Fahimi sta konec tedna zahtevala predajo tega seznama parlamentarnim preiskovalcem, če ne gre drugače tudi brez soglasja Američanov, na katerega naj bi sicer čakala vlada v Berlinu.

Nekateri predaji seznama nasprotujejo, češ da bo ogrozila tajnost obveščevalnih dejavnosti, sodelovanje z ZDA in varnost Nemčije. A Gabriel je v nedeljo poudaril, da je treba predvsem čim prej izključiti možnost, da je BND res pomagala Američanom vohuniti za nemškimi podjetji. Če bi se namreč ti očitki izkazali za resnične, bi bil to velik škandal, je posvaril. Fahimijeva je za medije menila, da kanclerka ne sme "klačeplaziti za ZDA".

Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier iz vrst SPD je medtem sporočil, da nemški vladi nobene mednarodne pogodbe na zapovedujejo, kaj sme storiti z omenjenim seznamom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

A v konservativni CDU nemške kanclerke so zaradi zahtev SPD na nogah. Podpredsednik CDU Armin Laschet je SPD očital, da na kocko postavlja varnost Nemčije. "V času, v katerem smo kot še nikoli prej izpostavljeni grožnji mednarodnega terorizma, je neodgovorno lahkomiselno ogrožati odnose z ZDA in obveščevalno sodelovanje," je včeraj Laschet menil za časnik Tagesspiegel. Vodja poslanske skupine CDU Volker Kauder je kritiziral "vreščanje iz centrale SPD" in govoril o "obremenjevanju koalicije".

Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je medtem sporočil, da se nadaljujejo pogovori z Američani o predaji seznama in da bo odločitev sprejeta čim prej.

Sodelovanje med BND in NSA se je začelo po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 na podlagi dogovora med državama, da bodo nemški obveščevalci v Evropi za NSA med drugim prisluškovali telefonskim pogovorom in analizirali elektronska sporočila s ciljem boja proti terorizmu. Nemški mediji so nedavno poročali, da so Američani prek BND vohunili tudi za evropskimi podjetji, med drugim za Airbusom, in da je urad Merklove od leta 2008 vedel za to, a se ni odzval.