Po današnjem odstopu zveznega predsednika Christiana Wulffa se črno-rumeni vladajoči koaliciji kanclerke Angele Merkel obetajo težki časi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podpora koaliciji v nemški zvezni volilni skupščini, ki voli zveznega predsednika, namreč stalno pada.
Po Wulffovem odstopu bo njegovo funkcijo v skladu z 57. členom nemške ustave začasno prevzel predsednik bundesrata. Najkasneje 30 dni po predsednikovem odstopu mora predsednik nemškega bundestaga sklicati zvezno volilno skupščino, ki bo volila novega nemškega predsednika.
Zvezna volilna skupščina sestoji iz članov bundestaga in njim enakega števila poslancev iz deželnih parlamentov, kar pomeni, da ima velik vpliv pri volitvah nemškega zveznega predsednika tudi razmerje moči po posameznih deželah.
V bundestagu je 620 poslancev, zvezno volilno skupščino pa šteje 1240 članov, absolutna večina, potrebna za izvolitev predsednika, bo tako 621 glasov.
Vladajoča črno-rumena koalicija Krščansko demokratske unije (CDU) Merklove in liberalcev (FDP) bi v trenutnih razmerah v zvezni volilni skupščini lahko imela od 622 do največ 624 sedežev.
Koalicija socialnih demokratov (SPD) in zelenih bi imela od 475 do 477 sedežev, skupaj z levico pa največ 602 sedeža. Ostalim strankam bi pripadlo 16 sedežev, poroča dpa, ki se sklicuje na nemško spletno stran wahlrecht.de.
A večino črno-rumene koalicije v bundestagu trenutno po napovedih wahlrecht.de ogrožajo volitve na Saškem 25. marca. Že sedaj ima koalicija v zvezni skupščini zgolj štiri mesta večine, če pa bodo izidi marčnih volitev v skladu z napovedmi, bo morala koalicija en sedež v zvezni skupščini odstopiti opozicijskim socialnim demokratom.
Wulffova biografija
Christian Wulff, ki se je v zgodovino vpisal kot najmlajši predsednik Nemčije, je že drugi predsednik države zapovrstjo, ki je odstopil. Po vzoru svojega predhodnika Horsta Köhlerja zapušča ta položaj zaradi kritik na svoj račun.
Wulff se je za odstop odločil potem, ko je hannovrsko sodišče v četrtek zahtevalo odpravo imunitete zanj zaradi domnevnih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil še v času, ko je bil med letoma 2003 in 2010 predsednik vlade nemške dežele Spodnja Saška. Z odstopom je njegova imuniteta pred sodnim postopkom sedaj avtomatsko odpravljena, to pa omogoča tudi začetek preiskave.
Nemški predsednik je bil že od decembra lani deležen številnih očitkov, ki segajo od sprejetja ugodnega zasebnega kredita za nakup hiše do brezplačnih počitnic pri različnih podjetnikih, s katerimi je imel tudi poslovne stike, do ugodnih lizingov za avtomobile in financiranja različnih lobističnih prireditev.
Za nakup hiše naj bi Wulff leta 2008, ko je bil še predsednik spodnjesaške vlade, dobil več kot 500.000 evrov zasebnega kredita. Po lastnih besedah naj bi mu posojilo dala Edith Geerkens, soproga podjetnika Egona Geerkensa. S parom je Wulff že vrsto let osebni prijatelj.
Leta 2010 so Wulffa v deželnem zboru zaslišali prav o poslovnih odnosih z Geerkensom, a ne zaradi posojila, pač pa zaradi njegovega dopustovanja na Floridi decembra 2009. Wulff in njegova družina so namreč brezplačno leteli v poslovnem razredu, kar naj bi sicer stalo 3000 evrov.
Ko je zadeva prišla na dan, je to povzročilo nezadovoljstvo v opoziciji, saj v skladu s spodnjesaško zakonodajo člani vlade lahko prejmejo samo darila v vrednosti do desetih evrov. Wulff je kasneje priznal, da je storil napako, jo obžaloval ter za nazaj doplačal razliko.
Med takratnim zaslišanjem v deželnem zboru je Wulff zanikal, da bi imel poslovne odnose z Geerkensom, da je prejel kredit od njegove soproge, pa je zamolčal. V dneh, ko je javnost izvedela za posojilo, so iz urada predsednika sprva sporočili, da Wulff med zaslišanjem ni storil nobene napake, saj se je vprašanje nanašalo na Geerkensa in ne njegovo soprogo, kasneje pa je predsednik sam priznal, da "bi bilo bolje", če bi omenil zasebni kredit.
Poleg spornih poslov z družino Geerkens in počitnic ter ugodnih avtomobilskih lizingov je eden od Wulffovih bogatih prijateljev, Carsten Maschmeyer, tudi razkril, da je plačal 42.700 evrov za promocijo knjige pogovorov z Wulffom z naslovom "Besser die Wahrheit" (Raje povej resnico), ki je izšla leta 2007. Sam Wulff naj za to ne bi vedel.
Pri založbi Hoffmann in Campe, ki je knjigo izdala, so kasneje pojasnili, da so bili v stiku z vrsto podjetij, ki so jih skušali prepričati v sofinanciranje knjige, tudi z Maschmeyerjem. Koliko denarja je slednji prispeval, niso razkrili. So pa zatrdili, da Wulff pri odločitvah glede oglaševanja knjige ni sodeloval in tudi ni bil upravičen do dela dobička od njene prodaje.
Nemška zvezna skupščina je junija lani v tretjem krogu volitev Wulffa izvolila za novega nemškega predsednika s 625 glasi za od 1244 elektorjev. Predsedniške volitve so takrat potekale predčasno, saj je Köhler, ki je bil v drugo izvoljen 2009, 31. maja lani nepričakovano odstopil.
Köhler se je za odstop odločil zaradi kritik nemške javnosti, ki so jih sprožile njegove izjave, da je gospodarske interese države potrebno zaščititi tudi z vojaškimi operacijami in da je nemška vojska v Afganistanu tudi zaradi tega.
51-letni Wulff sam sebe označuje za miroljubnega in blagega človeka. "Nisem alfa samec. Prihodnost pripada krotkim in miroljubnim ljudem," je dejal nekoč.
Wullf, ki je bil predsedniški kandidat vladajoče koalicije med nemško Krščanskodemokratsko unijo (CDU) in liberalci (FDP), velja tudi za politika, ki raje pije bananin sok kot vino, a mnogi pravijo, da se za njegovim fantovskim nasmeškom vendarle skriva odločen politik.
Ambicije, da si želi naslediti nemško kanclerko Angelo Merkel, je doslej vztrajno zanikal. "Manjka mi brezpogojne želje po oblasti in pripravljenosti, da temu podredim vse," je dejal pred dvema letoma v nekem pogovoru. V preteklosti je bil znotraj CDU, katere član je od leta 1975, znan kot mlad divjak, sedaj pa ga štejejo h konservativni sredini. Znotraj CDU podpira liberalizem v gospodarstvu.
Na svoji spletni strani http://christian-wulff.de je v svojem življenjepisu med drugim zapisal, da se je rodil 19. junija 1959 v nemškem mestu Osnabrück, da je katoličan, poročen in oče hčerke Annalene in sina Linusa Floriana, ki ga ima s svojo drugo soprogo Bettino. Od prve žene se je ločil pred šestimi leti po dolgih letih zakona.
Na spletni enciklopediji wikipedia je mogoče prebrati, da sta se njegova starša ločila, ko je bil star dve leti. Ko je njegov očim zapustil družino in je njegova mama zbolela za multiplo sklerozo, je od svojega 16. leta skrbel tudi za mlajšo sestro.
Po maturi je študiral pravo na univerzi v Osnabrücku in se po opravljenih pravniških izpitih zaposlil kot odvetnik. Leta 1994 je prvič neuspešno kandidiral na deželnozborskih volitvah na Spodnjem Saškem kot kandidat za deželnega ministrskega predsednika. Ta položaj mu je uspelo osvojiti leta 2003.