Nemčija, glavna zaveznica Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni, genocida še ni uradno priznala, bi pa naj bundestag to storil danes s sprejetjem posebne izjave.
To naj bi zahteval predvsem nemški predsednik Joachim Gauck. Ta je v četrtek zvečer na ekumenski maši v Berlinu dejal, da je šlo za genocid. "Usoda Armencev je tipičen primer množičnih uničenj, etničnih čiščenj, pregonov, genocida, ki so na tako grozovit način zaznamovali 20. stoletje," je poudaril. Ob tem je priznal delno soodgovornost Nemčije kot glavne zaveznice Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni za zločine nad Armenci.
Armenci očitajo Nemčiji, ki je zelo dobro vedela, kaj se je dogajalo in je imela svoje ljudi v vrhu turške vojske, sokrivdo za genocid.
Danes je besedo genocid za pokol nad Armenci uporabil tudi predsednik bundestaga Lammert. "Kar se je zgodilo sredi Otomanskega cesarstva, je bil genocid. In ni bil zadnji v 20. stoletju," je poudaril. Obenem je priznal soodgovornost Nemčije za tedanje dogajanje.
"Zato smo še bolj zavezani, da v spoštovanju žrtev in odgovornosti za tedanje zločine ne potlačimo niti ne olepšujemo. Nemci nismo nikomur govorili, kako naj ravna glede zgodovine. A z našimi izkušnjami lahko spodbudimo ostale, da se predajo svoji zgodovini, četudi to boli," je dejal Lammert.
V letih 1915 do 1917 je bilo v nekdanjem Otomanskem cesarstvu pobitih do 1,5 milijona Armencev. Turčija odločno zavrača, da bi bil nad Armenci strojen genocid. Kot vztraja, je šlo za žrtve državljanske vojne, v kateri so se Armenci pridružili ruskim enotam, ki so napadle Turčijo. Ubitih naj bi bilo od 250.000 do pol milijona ljudi, tudi Turkov.