V Nemčiji je vse od 19. stoletja v veljavi praksa, po kateri se državljani izrekajo za neverujoče ali pripadnike neke veroizpovedi, pri čemer v drugem primeru plačujejo davek. Če si kasneje premislijo, morajo začeti postopek za izstop iz Cerkve.

V zadnjih letih je število izstopov predvsem iz katoliške, pa tudi protestantskih Cerkva naraslo, predvsem po izbruhu pedofilskih škandalov leta 2010.

Zaradi tega "zaskrbljujočega" razvoja dogodkov je nemška škofovska konferenca v četrtek objavila dekret, v skladu s katerim vsak katoličan, ki bo izstopil iz Cerkve, ne bo več mogel prejeti zakramentov, niti bolniškega maziljenja, razen v primeru življenjske ogroženosti. Prav tako ne bo več mogel biti boter otrokom.

Dekret prav tako določa, da mora posameznik, ki je izstopil iz Cerkve, če se želi cerkveno poročiti, za to zaprositi cerkvene oblasti. "Pod pogojem, da obljubi, da bo ohranil vero in da bo otroke vzgajal v katoliški veri," so škofi dodali v dekretu. Zapisali so tudi, da je mogoče odreči cerkveni pogreb posamezniku, ki pred smrtjo ni izkazal obžalovanja.

Ta dekret je sprožil burne odzive v naprednem katoliškem gibanju "Wir sind Kirche" (Mi smo Cerkev). "To je slab dekret, do katerega prihaja v slabem trenutku," so v gibanju zapisali v danes objavljenem sporočilu za javnost.

V Nemčiji je približno tretjina prebivalcev katoličanov.