O načrtih ministrice, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPD), so danes poročali časniki iz medijske skupine Funke Media, za nemško tiskovno agencijo dpa pa je nato ta poročila načeloma potrdil tudi predstavnik ministrstva za delo in socialo. Kot je dodal, bo vlada že kmalu odločala o zakonskem predlogu. Po vsej verjetnosti že danes.
Kot glede na medijska poročila izhaja iz zakonskega predloga, bodo morali tujci iz EU po novem v Nemčiji brez pomoči živeti pet let, preden bodo lahko zaprosili za socialne ugodnosti. Teh ne bodo mogli uživati, če v Nemčiji ne bodo delali oz. te pravice niso pridobili s delom v Nemčiji v preteklosti, navaja portal Deutsche Welle.
Enaki pogoji bodo, če bo novi zakon sprejet, veljali tudi za splošno socialno pomoč za brezposelne, ki je znana kot Hartz IV. Ta trenutno za odraslega brezposelnega znaša 404 evrov mesečno, krijejo se mu tudi stroški najemnine in kurjave.
Zakonski predlog sicer vključuje tudi t. i. prehodne ugodnosti za tiste tujce iz EU, ki ne bodo več mogli uživati socialne pomoči v Nemčiji. Ti bodo še največ štiri tedne prejemali pomoč, ki bo pokrila stroške hrane, najemnine in zdravstvene oskrbe. Ponudili jim bodo tudi posojilo za pokritje stroškov vrnitve v domovino, kjer bodo nato lahko zaprosil za socialno pomoč.
Načrtovani ukrepi Berlina so odgovor na odločitev nemškega zveznega socialnega sodišča, ki je decembra lani razsodilo, da so tujci iz EU do socialnih ugodnosti upravičeni šele po najmanj šestih mesecih bivanja v Nemčiji. Zaradi te odločitve so se lokalne oblasti zbale, da bodo njihovi socialni sistemi preobremenjeni.
Sedanja zakonodaja prišlekom iz EU, ki v Nemčiji niso nikoli delali, ne omogoča prejemanja pomoči iz Hartza IV, a so deležni niza drugih socialnih ugodnosti, če jim uspe dokazati, da nimajo drugih sredstev.
Hartz IV financirajo deželne in zvezna vlada, lokalne oblasti pa nosijo breme večine drugih socialnih ugodnosti. Ta razhajanja v nemškem socialnem sistemu so že dalj časa jabolko spora med lokalnimi, deželnimi in zvezno vlado.
Nemčija z načrtovanimi ukrepi nekako sledi Veliki Britaniji. Britanski premier David Cameron je februarja z EU dosegel dogovor, ki omogoča omejitve pri dostopanju tujcev iz EU do socialnih ugodnosti na Otoku, če se bodo Britanci na junijskem referendumu odločili ostati v povezavi.
Nahlesova je načrte za omejitve socialnih ugodnosti za tujce iz drugih članic EU napovedala že decembra lani. "Ustaviti moramo priseljevanje v sistem socialne varnosti," je takrat poudarila v nekem intervjuju in dodala, da so načrtovane omejitve stvar samoobrambe Nemčije, navaja Deutsche Welle.