Nemci ogorčeni nad Erdoganovo primerjavo sodobne Nemčije z nacizmom

V Berlinu so danes obsodili izjave turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, v katerih je prepoved zborovanj in govorov turških politikov v Nemčiji pred turškim aprilskim referendumom primerjal z nacističnimi dejanji. Kot je dejal vodja kabineta nemške kanclerke Angele Merkel Peter Altmaier, gre za "v celoti nesprejemljivo" primerjavo.

"Nemčije ni mogoče prekositi, ko gre za pravno državo, strpnost in liberalnost," je davi dejal Altmaier. Napovedal je, da bo Berlin poskrbel, da bodo pomen in celotno problematiko zadnjih dni prepoznali tudi v Ankari.

Kot je še dejal, predreferendumski nastopi turških ministrov načeloma ne bi smeli biti prepovedani, a je treba ravnati v skladu s pravom in zakonodajo. "Treba jih je prijaviti in treba jih je preveriti," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa še dejal vodja kabineta nemške kanclerke.

Odzval se je tudi tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert in dejal, da nemška kanclerka poziva k ohranitvi mirne krvi glede razhajanj s Turčijo.

"Našim turškim partnerjem, pogovarjajmo se odprto in kritično, a ne pozabimo na poseben pomen naših tesnih odnosov in ohranimo mirno kri," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Seibert. Hkrati je ostro zavrnil Erdoganove primerjave sedanje Nemčije z nacističnim obdobjem in jih označil za absurdne in neumestne, navaja dpa.

Erdogan je v nedeljo Nemčiji očital nacistično prakso, ker so v posameznih nemških mestih prepovedali predreferendumske nastope turških ministrov, v glavnem zaradi varnostnih razlogov.

Turški volivci bodo na aprilskem referendumu odločali o ustavnih referendum, s katerim bodo v državi uvedli predsedniški sistem. Volilno pravico za referendum 16. aprila imajo tudi v tujini živeči Turki z volilno pravico. V Nemčiji jih je 1,41 milijona.

Turški volivci v Nemčiji so po oceni poznavalcev za Erdoganova prizadevanja, da bi na referendumu potrdili ustavne spremembe, volilna zlata jama. Za Istanbulom, Ankaro in Izmirjem so namreč četrta največja volilna baza. Na zadnjih splošnih volitvah leta 2015 je Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) med nemškimi Turki dobila 59,7 odstotka podpore, v sami Turčiji pa 49,5 odstotka, navaja AFP.

Največ Turkov je v Nemčijo prišlo v 60. letih minulega stoletja, ko je takratna Zahodna Nemčija v času povojne gospodarske prenove vabila k sebi tuje delavce, t.i. gastarbeiterje. Ideja takratne Zahodne Nemčije je bila, da se bodo turški zdomci, vključno s številnimi Italijani, Španci, Grki, državljani nekdanje socialistične Jugoslavije in Portugalci, nekega dne vrnili domov, a so številni v Nemčiji ostali za zmeraj in v državo pripeljali tudi svoje družinske člane.

Znana Nemca turškega rodu sta med drugim nogometaš Mesut Ozil in filmski režiser Fatih Akin, pa tudi številni drugi ugledni predstavniki zdaj nemške družbe, vključno s poslanci v zveznem parlamentu.