Merklova je na udaru kritik, ki se začenjajo že v njeni koaliciji, politični nasprotniki pa ji prav odkrito očitajo, da je pokleknila in sklonila glavo pred "bossom z Bosporja". Nemški zakon, ki prepoveduje žaljenje tujih voditeljev, namreč zahteva odobritev nemške vlade za sprožitev kazenskega pregona in Erdogan je od Merklove dobil, kar je želel.
Zakon je zakon, se brani kanclerka, ki je obenem napovedala, da se bo zakon kmalu poslovil, saj naj bi bil nepotreben. Vlada ne preganja satirika, ampak ga bo tožilstvo in sodišče, kot se za pravno državo spodobi. Preslab izgovor za mnoge Nemce, ki jim gre že tako v nos kanclerkino popuščanje Erdoganovemu izsiljevanju v migrantski krizi, zdaj pa turški predsednik posega še v svobodo govora v Nemčiji.
Koalicijska partnerica SPD je na čelu kritik Merklove. Vodja poslancev SPD Thomas Oppermann pravi, da pregon zaradi "razžalitve veličanstva" ne sodi v moderno demorkacijo. Poslanka Levice Sahra Wagenknecht je kanclerko obtožila, da je pokleknila pred "turškim despotom Erdoganom". Satira je žrtev dogovar med Turčijo in EU, ugotavlja voditeljica Zelenih Simone Peter. Böhmermann plačuje za napake Merklove, meni nemški časnik Die Welt. Komentatorji izpostavljajo, da je bil Erdogan tudi iz Berlina tarča kritik zaradi zatiranja svobode govora v Turčiji, zdaj pa mu to uspeva še v Nemčiji.
Böhmermann je v svoji oddaji na javni televiziji ZDF predstavil pesem, v kateri je načrtno in namenoma čim bolj žaljivo napadel Erdogana: med drugim ga je zbadal, da gleda otroško pornografijo in spolno občuje z živalmi, se norčeval iz velikosti njegovega penisa in napadel njegovo ravnanje s Kurdi.
Pesem je bila satirikov odgovor na zahtevo turške vlade po umiku neke druge do Erdogana kritične (in precej milejše) pesmi z interneta. V pesmi Erdowie, Erdowo, Erdogan, prvič predvajane na nemškem radiu NDR, je turškemu predsedniku očitano zapravljanje državnega denarja za razkošno rezidenco in zatiranje medijske svobode - dovolj za žolčen odziv turške politike. Böhmermann je Erdoganu dal še konkretnejši razlog za jezo in obenem sprožil debato o svobodi govora v Nemčiji.