Nekdanjo argentinsko predsednico Kirchnerjevo sumijo, da je prejemala milijonske podkupnine

Kirchnerjeva, ki je bila na čelu Argentine med letoma 2007 in 2015, ima sicer kot članica senata parlamentarno imuniteto. Nekdanja levičarska predsednica očitke o korupciji zavrača kot politično motivirani pregon, katerega cilj naj bi bil preprečiti njeno morebitno kandidaturo za predsedniški položaj na volitvah prihodnje leto.

Odpravo imunitete je terjal sodnik Claudio Bonadio, ki vodi preiskavo o primeru, v katerem naj bi nekdanja predsednica od poslovnežev med opravljanjem položaja in medtem, ko je bil predsednik njen soprog Nestor, prejela več milijonov dolarjev podkupnin v zameno za pogodbe za javna dela, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Med letoma 2005 in 2015 naj bi po besedah tožilca Carlosa Stornelli prejela 160 milijonov.

Senat je o odpravi imunitete Kirchnerjeve skušal razpravljati že prejšnji teden, a niso dosegli potrebnega kvoruma. V sredo jim je to uspelo po več urah razprav in tudi zaradi dejstva, da je Kirchnerjeva sama nakazala, da se bo uklonila očitno neizogibnemu. V pismu senatorjem je povedala, da je pripravljena preiskovalcem dovoliti preiskavo svojih domov v Buenos Airesu, Santa Cruzu in El Calafateju, pod pogojem, da se ne dovoli snemanja ali fotografiranja.

250 kvadratnih metrov veliko stanovanje v četrti Buenos Airesa Recoleta je okoli 17. ure po srednjeevropskem času preiskalo 20 policistov s policijskimi psi. V operaciji so sodelovali tudi gasilci in strokovnjaki za eksploziv. V drugih dveh domovih naj bi preiskavo še izvedli.

Nekdanje predsednice med preiskavo ni bilo v stanovanju. Noč je preživela pri svoji hčeri, je povedal njen odvetnik Gregorio Dalbon.

Dva nekdanja uradnika v vladi danes 65-letne Kirchnerjeve sta pred sodiščem sicer že priznala, da sta v žep redno pospravljala šestmestne dolarske vsote od podjetij, ki so si s takšnimi podkupninami zagotovili pogodbe za gradbena dela, ki jih je razpisala država.

Plačilo podkupnin je potrdilo tudi 15 menedžerjev, med njimi bratranec sedanjega argentinskega predsednika Maurica Macrija. Za štiri nekdanje državne sekretarje in več predstavnikov podjetij je sodnik Bonadio odredil preiskovalni zapor, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Preiskujejo jo sicer še v petih drugih primerih, od domnevnega manipuliranja z valutnimi tečaji do podpisa memoranduma s Teheranom, zaradi katerega naj bi iranski osumljenci dejansko uživali zaščito v primeru smrtonosnega napada na judovski kulturni center Amia v argentinski prestolnici, v katerem je leta 1994 umrlo 85 ljudi.

A Kirchnerjeva je kljub nizu očitkov še vedno ena izmed najbolj priljubljenih politikov v Argentini, sama pa trdi, da je žrtev desničarskih prizadevanj, katerih cilj je po celotni Latinski Ameriki diskreditirati delo prejšnjih levičarskih vlad.