Nekdanji Macronov varnostnik obsojen zaradi nasilja nad protestniki

Afera Benalla je izbruhnila, ko sta v javnost prišla posnetka, kako je Macronov varnostnik na protestih 1. maja 2018 obvladal in udaril protestnika, mlado žensko pa držal za vrat. Danes 30-letni Benalla je nosil policijsko čelado, čeprav ni bil policist in so mu nadrejeni odobrili zgolj spremljanje protestov.

Na sojenju se je soočal z 12 točkami obtožnice, na čelu z obtožbo nasilja in nepooblaščenega vmešavanja v delo policije. Benalla je obtožbe zanikal, češ da je ravnal refleksno, da bi policistom pomagal pri aretaciji protestnikov.

Obenem je bil danes spoznan tudi za krivega ponarejanja dokumentov in nezakonitega nošenja orožja.

Ob izreku sodbe je sodnica Isabelle Prevost-Desprez dejala, da je Benalla očitno menil, da lahko deluje nekaznovano in se je tako med delom za predsednika kot pozneje počutil "vsemogočnega". "Izdali ste zaupanje, ki ste ga bili deležni s tem imenovanjem," je dejala.

Kazen, ki jo je zanj izrekla sodnica, je višja od tiste, ki jo je zahtevalo tožilstvo. To je na sojenju septembra pozvalo k 18 mesecem pogojne zaporne kazni.

Poleg Benallaja je bil na zatožni klopi še njegov prijatelj in nekdanji vodja varnosti Macronove stranke Naprej republika Vincent Crase, ki je glede na posnetke prav tako pretepal protestnike. Obsojen je bil na dve leti pogojne zaporne kazni.

Sodili so tudi dvema policistoma, ki sta nekdanjemu predsednikovemu varnostniku zagotovila posnetke nadzornih kamer, da bi lahko upravičil svoje ravnanje. Oba sta prejela po 5000 evrov kazni in tri mesece pogojne zaporne kazni, še navaja AFP.

Benalla je za Macrona začel delati leta 2016, ob njegovi izvolitvi za predsednika maja 2017 pa je postal pomočnik vodje predsednikovega kabineta. Po objavi posnetkov s protestov ga je Macron odpustil.

Kasneje so na dan prišla nova razkritja. Med drugim so preiskovalci ugotovili, da je še naprej uporabljal diplomatske potne liste.

Ta afera je bila prvi večji preizkus za Macrona na predsedniškem položaju, na katerega se je povzpel z obljubo, da bo obnovil zaupanje v javne institucije. Njegova vlada je preživela dve glasovanji o nezaupnici. Senatna preiskovalna komisija pa je ugotovila, da je vlada pri obravnavanju škandala z bivšim Macronovim telesnim stražarjem naredila velike napake.